Irena sirena

Elisha Cuthbert za revijo Maxim. Bolj me zanima katerih 300 filmov moram videti pred smrtjo …

Yes, you should apologize that you don’t have a sex tape. 

Mislim, da se je koktajl genov Brada in Angeline (levo), Katie in Toma (na sredini) ter Gwyneth in Chrisa (desno) izkazal za ugodnega.

Jaz mislim, da bo Shiloh vedno tako luštna, da jo bodo podobno kot mamo nenehno obkladali z raznimi praktično univerzalno znanimi domnevami o lepotnih operacijah. Mala je sicer stara skoraj dve leti, Suri je imela drugi rojstni dan prejšnji mesec (menda je zabava stala več kot 100.000 dolarjev - res smotrna poraba denarja), Apple je pa ravno v sredo praznovala četrti rojstni dan. Mimogrede, njena mama je dejala, da jo kliče Appley-Dappley. Ah ja … Me zanima, kakšno ljubkovalno ime ima Mojzes. Mosey-Posey?

Usher. Vzamem telešček, v glavo mi je bil pa od nekdaj kot en mali ninja turtle.

Kar naj še kdo reče, da nakupovanje ni delo. Včeraj sem uspela zgolj s sprehajanjem po našem širnem BTC-ju narediti več kot 11 tisoč korakov (pri tem sem menda porabila nekaj manj kot 400 kalorij - tako pravi moj telefončič). In kar je še najbolj tragično - kupila nisem nič. Že nekaj časa zaman iščem novo torbico, pa me nobena ne pritegne, kar je prav bizarno, ker sem jih včasih menjala kot po tekočem traku. Sedaj mi vse izgledajo ceneno, ali pa je nekaj narobe z velikostjo/ročaji/materialom. Nobena mi ne diši. Ah ja …

V soboto se ima zgoditi še en izbor za najlepšo v univerzumu. V slovenskem univerzumu, da ne bo pomote. In česa se lahko nadejamo? V bistvu le tega, da žirija med obupno slabo izbiro ne bo spregledala tistih dveh, mogoče treh za odtenek manj povprečnih deklet. 16 finalistk za Miss Universe v bistvu zelo blagodejno vpliva na žensko samozavest, saj se nam instantno znižajo merila za to, kaj je lepo in kaj je primerno za naziv miss. Pri nas očitno še vedno najbolj šteje vitka postava in želja po prijavljanju na raznorazne izbore. Jebeš lepoto.

Enivej, v soboto se bo torej na ogled postavila srednja žalost … Od leve proti desni: Polona Gril, Ksenija Kaloper in Klara Kobe. Prvi dve bi lahko bili sestri, Klara je pa sicer simpatična, ampak ni ravno material za miss.

Sara Jug, Karmela Mikšič in Suzana Grlič. Sara misli, da je fatalka. No ja, vsaj znala se je postaviti v kolikor toliko fukiš pozo, ker ostali dve izgledata kot da bi ju ujeli med prodajanjem jabolk na tržnici. Sara je bila sicer leta 2005 med finalistkami za miss Slovenije.

Zborček blondink: Anamarija Avbelj, Klavdija Kolmančič, Živa Kuralt in Renata Humar. Vsaj en spodoben dekolte …

Moj izbor bottom 3: Nina Batista, Maja Tripunovič in Andreja Tišler. Predvsem Nina niti na eni fotografiji ne izgleda vsaj približno misici primerno, medtem ko se je Maja že naučila smehljati z zaprtimi usti.

Mojih top 3 - in ne pozabite, da so se kriteriji po ogledu ostalih 13 precej znižali: Vanesa Štefanovski, Anja Gorišek in Tara Zupančič. Slednja se mora še naučiti pozirati tako, da ne bo izgledala kot konj v čeljust, ampak vsaj podlago ima. Vanesa je taka mala Lana Jurčević (hrvaška pevka), Anja, ki je v sredini, sicer na vseh fotkah, ki sem jih videla do sedaj, izgleda še najbolje. Na 24ur imajo npr. fotogalerijo, kjer je Anja na prvi fotki in skupaj z Vaneso kar izstopa. Čeprav ne verjamem, da je slednja kar iz glave povedala, kdaj je padla Kartagina, pravo gor ali dol … Gospodična Štefanovski je sicer menda pevka, ampak ne bi vedela. Pred meseci je krasila naslovnico Eve (ali kakšne podobne revije) in je izgledala kar dobro, na youtubu se najde pa le reklama za Helf bonbone. Po moje je stava nanjo še najbolj varna.

Jep, to je cvet slovenske lepote.

Fotke so z uradne strani izbora, kjer imajo očitno radi, da jim vse babnice vlečejo nekam na rožnato.

Alesha Dixon. Včasih je pela v britanski dekliški skupinici Mis-Teeq, solo kariera ni bila ne vem kako uspešna, je pa zato zmagala na izvirnih plešočih zvezdah. Meni se je za oko zahakljala med plesanjem v videu od Nerd, She Wants to Move. Hot.

Fergie za revijo Glamour. Ugotavljam, da na naslovnicah preprosto ne bi smelo biti prstov. Vzamem spodnjo fotko, ker je tako luštno old school, pa še njenega obraza se niti ne vidi.

Včeraj sem bila prvič zunaj v krilu - brez najlonk! Sonce radodajno me je prav počasi in z užitkom lizalo od spredaj in od zadaj, jaz pa sem premlevala urnik bližajočih se prireditev … Pomlad je prava  pomlad šele takrat, ko se začnejo razni dogodki in koncerti na prostem. Pomlad s ščepcem poletja. In moj namizni koledarček je tako luštno popisan z zadevami, ki jih ta mesec ne smem zamuditi.

Za vogalom je Druga godba, v okviru katere grem ponavadi vsaj na en koncert in redko mi je žal. Nikoli ne bom pozabila popolnoma naključno izbranega večera s ShibusaShirazu Orchestra, pri katerih sem bila res čisto paf od trenutka, ko so zasedli oder, pa še dolgo po tem. Ljubezen na prvi pogled, sluh, čut. Letos je na sporedu spet kar nekaj obetajočih imen. Zagotovo me vidijo Gang of Four (23. maja), ampak njih že poznam, tako da lahko za presenečenje poskrbijo Ojos de Brujo Sound System, ki nastopajo isti večer, ali romski hip hop na Metelkovi dan za tem. Teaserji na spletu obetajo in jaz imam rezervirano posebno mesto v srčku za takšne zadevice.

Teden kasneje bo še bolj pestro, ker 29. maja v Cvetličarni nastopajo Elemental in T.B.F., ki se po koncertu na Metelkovi oz. na Ortofestu vračajo v enem paketu. T.B.F. so me enkrat že šarmirali v živo (mislim z glasbo, seveda) na Saljskih užancah, ki so daleč najbolj zabaven festival na hrvaški obali. Sem povsem resna oboževalka Tovareće mužike. Oh, sedaj sem se med tipkanjem tega besedila izgubila med gledanjem videov na youtube … Nostalgija. Mogoče sem resna oboževalka Tovareće mužike, ampak videla je pa nikoli več ne bom tako kot sem jo par poletij zapored, nekaj let nazaj. Ah ja, okej, rewind, nazaj k The Beat Fleet, ki so na letošnjih porinih pobrali šest nagrad in bili pač zvezde večera in k Elemental, ki so bili marca popolnoma presenečeni nad odzivom slovenskega občinstva. Pozitivno, seveda. (LukiFuki ve več o tem.)

Dan kasneje se rdeča nit nadaljuje, v Gali hali pa bo mogoče končno uspel nastopiti Edo Maajka - mogoče zato, ker sploh ne verjamem več, da bo vendarle (spet) prilezel do nas. Težave z vizo so pač ustaljena praksa, ko mora dečko nastopati v naši dolinici. Karti sta rezervirani (čeprav mi ni čisto jasno, kako na Metelkovi delujejo te vnaprejšne rezervacije - kot predprodaja, le da plačaš pred koncertom?). Upam, da mi ga končno uspe videti. In slišati Prrrrrrži.

31. maja pa bo piko na i postavil Festival pomladi, zaradi katerega bodo pridno zaprli Slovensko cesto, ki naj bi se spremenila v dnevno sobo, bla bla bla, me ne zanima, ker v bistvu padam na obljubo o kuhinjah sveta - elektronika me pač ne fascinira kaj preveč, zato me pa vizualne umetnosti bolj. In hrana, seveda. I’m such a food slut. (A kdo ne razume namiga, kako Ireno spraviti kamorkoli?) Enivej, če bo pol tako zanimivo in zabavno, kot je bilo lani na otvoritvi festivala Ana Desetnica, potem bo zelo luštno. Da ne omenjam, da so pri Marcheju tudi za letos nekaj obljubljali eno rekordersko jagodno pito, ki naj bi tokrat zasedala Slovensko … Mmm.

Maj bo pester. Kot tudi mora biti. Howgh.

.

Mimogrede, kdo me pelje na Nicka in Slaba semena v Zagreb?

Adewale Akinnuoye-Agbaje. Pozabimo na Adebisija, kot mr. Eko je bil pravo nasprotje. No, vsaj po prihodu na otok … 188 cm.

… potem bi me lahko namaskirali in bi strašila ljudi po ulicah. Čeprav zombiji v bistvu še najbolj strašijo mene. Imam love/hate odnos do grozljivk z zombiji, kar pomeni, da jih ljubim, ampak jih ne morem gledati sama. They’re coming to get you, Barbara! Jajks.

Enivej, spodnji fotki sta z otvoritve festivala FANT v španskem Bilbau.