Irena Sirena

Smell like you mean it.

Linktajm

29.05.2016
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | Ni komentarjev

Tedenska diareja

28.05.2016

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Eva Longoria je bila prejšnji teden še v Cannesu, ampak za vikend se je že poročila v Mehiki.
  • Johnny Depp in Amber Heard se že ločujeta. Ampak ne na prijazen način, saj je ona zahtevala (in dobila) nalog za prepoved približevanja zaradi nasilja.

Glasbena podlaga tedna:

  • Saul Williams, Burundi. Sinočnji koncert v okviru Druge godbe je bil noro dober.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Včasih človek potrebuje palačinke. Čeprav ne razumem, zakaj jih imamo za sladico, to je pri meni samostojna jed. Ne vem, če sem že kdaj po kosilu uspela pojesti celo palačinko kot sladico. Samo, če sem hotela, da mi je do konca dneva slabo. In verjemite mi, moj želodec ima kapacitete, heh. (Palačinka je pa iz Romea.)

Dejstvo tedna:

  • Kadar se moji možgani ne ukvarjajo z alarmom zaradi takšne ali drugačne tesnobe, se ukvarjajo s plesom. Sploh se ne hecam, v glavi plešem po vseh ulicah in strehah, cel muzikal imam tu gor. Pa pojem s posluhom in imam krasne artikulirane monologe, ampak ravno tako, kot ne znam dejansko peti s posluhom, sem tudi kot govornica precej zanič.
  • Včasih ne vem, kaj naj odgovorim na vprašanje, kaj je narobe, pa rečem, da me boli glava. Kaj pa naj rečem, da nočem razlagat? Da nimam časa razlagat? Da se ne poznava dovolj za ta pogovor? Ne morem reči tega, ker potem sledi še več srkanja energije samo, da bi spravila to komunikacijo čez.
  • Jaz grem takoj do solz, tako pri smehu kot pri joku, v zelo tesnem stiku s svojimi solzovodi sem. Jeba.

Tečnost tedna:

  • Vsi vedno trdijo, kako normalnost ne obstaja in se zahvaljujejo, ko jim rečeš, da so čudni, ampak v resnici pa v določenih (predvsem stresnih) situacijah vseeno pričakujejo, da se boš obnašal tako normalno, kot da bi bil programiran.

Ugotovitev tedna:

  • V bistvu ni nervozno hihitanje tisto, ki me najbolj ubije pri komunikaciji z ljudmi, ampak moji trapasti dovtipi in mimobežne šale. Kar moram, moram vedno nekaj pripomniti. Moram biti smešna (pa čeprav samo sebi in čeprav neha biti smešno takoj, ko ugotovim, da se razumem samo jaz). Eh …

.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | 5 komentarjev

Petkova bizarka

27.05.2016

Če bi vam na izobraževanju o varstvu pri delu pokazali ta video, bi zagotovo bili bolj pozorni, kajne?

YouTube slika preogleda

Ogled na lastno odgovornost.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod petkova bizarka | Ni komentarjev

Posladek dneva

27.05.2016

Stay classy!

Grofica je vedno dobra motivacija.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 1 komentar

Modrost za začetek dneva

26.05.2016

Kristen Bell mi je čedalje bolj všeč. Saj vem, da imamo vsi svoje skrivnosti in strahove in da ima vsak svoje težave, ampak vseeno je osvežujoče, ko jih razgali oseba, ki velja za smešno, lahkotno in čebljavo. Tudi to je način spopadanja in Kristen se že dolgo spopada z depresijo in tesnobo. Saj vem, da ni edina znana oseba s tovrstnimi težavami, ampak iz neznanega razloga me ona bolj prepriča. Mogoče zaradi nepretencioznega pristopa. Ali pa zaradi tistega videa iz Afrike.

Karkoli, Kristen zdrav nivo serotonina ohranja s pomočjo zdravil in v tem ni prav nič sramotnega, ker bi morali za mentalno zdravje skrbeti enako kot za fizičnega.

YouTube slika preogleda

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 17 komentarjev

Ta najboljše s canske rdeče preproge

25.05.2016

Cannes, canski. Vsako leto ponavljam to vajo s pridevnikom. In čeprav se mi je letos zdela rdeča preproga čisto preveč zasičena z manekenkami, ki so tam večinoma predstavljale kozmetično industrijo, ne filmske, sem si vseeno izbrskala nekaj tistih, ki branijo dobro ime canske rdeče preproge. Med njimi sicer načeloma ni bosonoge Julie Roberts, se mi pa zdi zabavno, da so njena stopala izzvala toliko ugibanj o morebitnem protestu zaradi lanskoletne bizarke z obveznimi petkami za ženske, medtem ko so se pri Carrie Fisher bolj ukvarjali z njenim psom kot nizkimi čevlji na vezalke, o Susan Sarandon (ki je bila prav tako v nizkih petah) pa se očitno razpišejo samo, če si drzne pokazati “preveč dekolteja za svoja leta”, karkoli naj bi že to pomenilo.

Kakorkoli, čeprav so se ameriški mediji vrteli predvsem okoli noseče Blake Lively, je bila zame najbolj konsistentna svetla točka rdeče preproge članica žirije Kirsten Dunst, ki je bila tipi topi, najbolj pa mi je pri srcu v Diorjevi preprosti rumeni obleki (lev0) za tiskovko in – presenetljivo – v rožastem (in rožnatem) Gucciju (desno).

Sicer smo jo videli tudi v rumenini Maison Martin Margiela (levo), Diorjevi belini (na sredini) in v šampanjskem Valentinu. Škoda, ker se ji Diorjev životec ne prilega popolnoma.

Moja druga najljubša iz Cannesa je Jessica Chastain, ki je bila v rumeni Armanijevi obleki (desno) prava Jessica Rabbit. Mislim, vau. In v resnici mi je za mišjo dlako bolj všeč srebrna romantika s podpisom Alexander McQueen (levo), ki jo je nosila za premiero filma Jodie Foster Money Monster.

Julianne Moore me je očarala samo ob otvoritvi festivala v kačjem Givenchyju, ki bi lahko pogoltnil marsikatero telo, ampak ona ga zna nositi.

Vsi so na veliko vzdihovali nad Charlize Theron, tudi zaradi prisotnosti Seana Penna, meni pa je bila bolj kot v Diorjevem smokingu za premiero všeč v Givenchyju za tiskovko (levo). Sicer pa ne vem, zakaj je bil takšen halo okoli Seana in nje, saj je vendar predstavljala film The Last Face, v katerem ona igra, on pa ga je režiral. In odrasla človeka sta.

Tudi pri Adele Exarchopoulos sem bolj navdušena nad kratko zadevščino Louis Vuitton za tiskovko (levo), čeprav je bila tudi v večerni izvedbi kar osvežujoča (na sredini), v oko pa mi je padla še ena Adele – Adele Haenel, ki sem jo opazila čisto mimogrede, ker je fotografije manj znanih igralk veliko težje videti kot vse ostale. Njena krajša asimetrična obleka s poudarjenim pasom mi je precej simpatična. Prva Adele je bila v Cannesu s Pennovim filmom The Last Face, druga Adele pa igra glavno filmo v filmu bratov Dardenne La fille inconnue (The Unknown Girl).

Da ne bom čisto predvidljiva, lahko priznam, da mi je precej pri srcu tudi Marion Cotillard s tiskovke, na katero je prišla v džins oblekici Filles a Papa (levo). Težkih čevljev še vedno ne maram, ampak okej. Tudi zlati Dior je bil dovolj impresiven, česar ne morem reči za njeno naslednjo izbiro

In še ena manj predvidljiva, všeč mi je tudi Vanessa Paradis (levo), sicer članica letošnje žirije, v Chanelu. Isabelle Huppert (desno) je pa itak oh in sploh od nekdaj in za vedno. Tudi v zeleni obleki Chloe.

Če bi morala izbrati najljubšo med manekenkami, bi bila to verjetno Natasha Poly (Prada), pa Bella Hadid v rdeči obleki Alexandre Vauthier ter Laetitia Casta (Atelier Versace) in Kendall Jenner v Cavalliju, čeprav mislim, da so si vse skupaj vodilo “manj je več” razložile malo po svoje. Sicer pa sta bili lepi tudi Jodi Foster in Julia Roberts, Amal Clooney in Naomi Watts, ustaljena klasika, ki ne razočara. Veliko jih je.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod fešn obsešn | 2 komentarjev

Modrost za začetek dneva

24.05.2016

Hector Elizondo ve, o čem govori. Poslušajte ga.

Prizor je seveda iz filma The Princess Diaries.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 4 komentarjev

Kdo je to?

23.05.2016

O ja, spet je ponedeljek in mislim, da je razpoloženje pravo za ene moške ustnice. Čigave so?

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kdo je to? | 30 komentarjev

Posladek dneva

23.05.2016

Ajde, ponedeljek. Bring it!

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 12 komentarjev

Linktajm

22.05.2016
  • Edini mlin, ki ga odobravam!
  • 27 odličnih razlogov za veselje.
  • V Franciji oblačijo notranjost vlakov v umetnost, mi pa oblačimo avtobuse v oglase. Logično.
  • Prihodnost je tu – slušni aparat, ki simultano prevaja tuj jezik.
  • “Cultural sexism in the world is very real when you’ve lived on both sides of the coin.” O tem, kako seksizem vidijo moški – ki so bili nekoč ženske (via Time.com).
  • “Veliko izjemnih kuharjev je prisiljenih imeti linijo kuhinje, ki je bolj všečna. Tudi v meniju Janeza Bratovža še vedno najdeš jedi, ki jih kuha zato, ker so pri omizju devetih ljudi štirje, ki bodo šli k njemu zato, ker jim je vseeno, ali bodo tisti dan jedli testenine ob Ljubljanici ali imeli kosilo pri njem. To sta dva različna svetova in med njima včasih ne vidimo razlik. Veliko mojih kolegov, ki so super kuharji, še vedno zelo težko preživi, ker so vezani na slovenskega gosta in imajo prenizke cene. Včasih imamo manjše marže kot picerije, podpišem se pod to.” Pogovor s kuharsko mojstrico Ano Roš (via Dnevnik.si).
  • “Ko poslanec s 3000 do 5000 evri mesečne plače ravnokar glasuje proti subvencijam za najrevnejše, potem pa se odpravi v parlamentarno menzo na špagete, ki stanejo 1,4 evra.” Arjan Pregl, Ne jamram, kuham otroke (via Dnevnik.si).
  • “Krivda učiteljev, ravnateljev, skratka, prosvetnih delavcev je v tem, da so v šolo spustili starše.” Marko Radmilovič, Zapisi iz močvirja: Zlomljene roke in ostale frakture (via Val202).
  • “A ni to grozno in bedno? Da postane to stalno žaljenje, manipuliranje, nekaj, kar vzameš kot slovenski vsakdan.” Matija Stepišnik, Kdo vse je komunist? (via Vecer.com).
  • Tisto, ko se smejiš Colbertovemu prispevku o Evroviziji, ampak veste, njegova pesem z manjšo predelavo sploh ni tako zelo zgrešila evrovizijskih “smernic”, heh.
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | 2 komentarjev

Starejši zapisi »