Irena Sirena

Smell like you mean it.

Tedenska diareja

20.01.2018

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Kim Kardashian in Kanye West sta s pomočjo nadomestne mame dobila še tretjega otroka, hčerko, in seveda nista razočarala z imenom: Chicago. Še najbolj zabavno je seveda to, da je mala hkrati z imenom dobila tudi vzdevek, o izgovarjavi katerega nas je slavna družina K. že podučila: Chi, izgovori se kot shy. Karkokoli, drugega otroka je medtem rodila Jamie-Lynn Sigler, malemu je ime Jack.
  • In še malo ljubezni: Amber Heard in Elon Musk sta spet skupaj, Michelle Williams pa je sprejela snubitev finančnika Andrewa Youmansa.

Glasbena podlaga tedna:

  • Diamanda Galas, Pardon Me I’ve Got Someone to Kill. Kaj pa ko je King Krule razprodal koncert v Kinu Šiška, jaz pa nisem kupila vstopnice že novembra, kot sem nameravala? Beda. Zato ga zdaj malo ignoriram, pa raje poslušam Diamando, ki mi nikoli ni bila pretirano všeč, ampak zadnjič je Radio Študent vrtel ta komad, pa se mi je kar usedel v uho. Živiš in se učiš.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Po dolgem času sem si naredila bolike (tisto, čemur svet pravi kokosove kroglice) in še vedno ne razumem, zakaj bi človek v zmes zmletih keksov z dodatki sploh dodajal sladkor ali margarino. Se mi je pa malo zlil rum, to je res …

Dejstvo tedna:

  • Strašno rada imam hipsterske zdrave hrane in lokale, ki ustvarjajo male umetnije iz njih, ampak nekako ostanem hladna, ko so pite narejene iz svežih jagod sredi zime in podobnih zadev. Kako si lahko eko bio zdrav s svežimi jagodami sredi zime? Pa ne mi o rastlinjakih, na-a. Sveže jagode sredi zime v Sloveniji so gnusobne. (To je beseda, ki mi jo je Google Translate ponudil za abomination, jebiga.)
  • Ko smo že ravno pri besedah, dajmo se nekaj pomenit. Opažam, da se v redno rabo tihotapi beseda rezonirati, ker nam pač resonate zveni tako dobro, ampak saj sicer nam je jasno, da slovenski rezonírati pa angleški resonate nimata čisto istega pomena, kajne? Pa hrvaški bezobrazan in slovenski brezobrázen (ki ga zadnje čase slišim res grozljivo pogosto) tudi načeloma ne. O patetičnem in pathetic pa tako ali tako že vse vemo.

Ugotovitev tedna:

  • Verjetno moraš preživeti pol življenja (oziroma tisto, za kar vsaj upaš, da je šele pol), preden ugotoviš, da si očitno sam izbiraš ljudi, ki imajo norčav način komunikacije in da točno ta način komunikacije prenašaš naprej. In ljudi, ki znajo biti nesorazmerno dolgo togotni zaradi relativno nepomembnih nesporazumov, ampak seveda niso, tega ne bomo priznali, ker mulo kuhajo samo male punčke, v mojem življenju pa predvsem moški. Ne vem, mogoče je pa tudi to faktor v tem, da sem najraje sama, ker potem mi ni treba paziti, koga in kako bom lahko razočarala. Ampak tudi ta stavek je seveda sporen, ker to lahko že umestimo v predalček igranja žrtve, kajne. Še v debati sama s sabo ne morem zmagati, heh.
  • Še ena ugotovitev tedna: ogromno ljudi telovadi doma v supergah in imajo prav zato posebne superge za doma. Vau. Vedno sem mislila, da so vsi tisti nasveti o telovadbi doma samo nekaj za polnjenje strani v Cosmopolitanu, pa za prva dva tedna v novem letu. Koliko superg ima potem v lasti povprečen človek, ki se vsaj približno redno športno udejstvuje? In koliko teh ne živi v hiši oz. v pritličju? Fascinirana sem, res.

.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | 1 komentar

Petkova bizarka

19.01.2018

Poznate tisti učinek vlage, zaradi katere so prozorni plastični čevlji načeloma neuporabni, ker se  zameglijo in vse skupaj ni ravno privlačno na oko? No, zdaj lahko ta učinek opazujete na Chanelovih škornjih za dež, za katere boste verjetno morali odšteti večino plače (odvisno od višine plače, kajne). Sicer so pa zadeve tako široke in pošvedrano izgledajoče, da morda noge v njih celo ne povzročijo zarošenega učinka. Morda. A dvomim. Plastika je plastika, švic je pa švic.

Pa ne pozabite na primerno pokrivalo!

In ne skrbite, če si ne morete privoščiti Chanela, je tu za vas Topshop s prozornimi “kavbojkami”.

[via Dailymail, Topshop]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod petkova bizarka | 3 komentarjev

Dolores.

16.01.2018

“You get older and come to the conclusion that it’s a great gig making music. Even if you turn into an old gnarly fart, no one cares what you look like if you write good songs. The only gig is to sing well and perform.”

~ Dolores O’Riordan, 6. 9. 1971 – 15. 1. 2018

Dolores je bila s Cranberries eden od glasov, ki so tvorili soundtrack mojih zgodnjih najstniških let. No Need to Argue je bila prva kaseta, ki sem jo kupila sama (čisto prvo pa sem sfehtala od mame na predbožičnem sejmu na Gospodarcu, Siamese Dreams od Smashing Pumpkins), bilo je tam na Celovški blizu Lepe žoge, kjer je bila včasih glasbena trgovina. Kar nekaj časa nazaj. Kasneje sem se prek filma Boys on the Side zaljubila še v Dreams, kdo se pa ni. V glas male Irke.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Linktajm

14.01.2018
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | Ni komentarjev

Tedenska diareja

13.01.2018

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Gwyneth Paltrow in Brad Falchuk sta potrdila, da sta zaročena, Ricky Martin pa je potrdil, da je poročen z Jwanom Josefom. Lena Dunham in Jack Antonoff sta medtem šla narazen, Hugh Grant pa bo dobil še petega otroka (tretjega s partnerko Anno Eberstein).
  • Letos bo predsednica žirije v Cannesu Cate Blanchett. Lani je bil Pedro Almodovar.
  • Najbolj dobičkonosni trije filme lanskega leta so Vojna zvezd: Poslednji Jedi, Lepotica in zver ter Čudežna ženska. In v vseh treh imajo glavno vlogo (ali eno izmed glavnih vlog) ženske – to posebej poudarjam zato, ker gre za precejšnjo redkost.
  • In ko smo že ravno pri tej temi, na dan je prišlo, da je bila Michelle Williams za snemanje dodatnih prizorov za film Ridleyja Scotta All the Money in the World (to je tisti film, v katerem je Christopher Plummer nadomestil Kevina Spaceyja) plačana približno odstotek tistega, kar je dobil soigralec Mark Wahlberg.

Glasbena podlaga tedna:

  • Skinshape, Inside. Po naključju slišano na radiu Študent. Kar rada imam ta radio, še posebno, kadar ne govorijo (kar v resnici velja za vsak radio). Edini radio, kjer lahko slišim glasbo, ki je ne poznam in me navduši.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Piškote sem pekla. In to na pol “zdrave” (ker je bilo notri več ovsenih kosmičev kot moke). Presenetljivo dobro so uspeli, moram priznati. Zdaj pa ne vem, kje točno je recept, da ga dodam med moje bulletproof … No, čeprav je treba zadevo ponoviti vsaj dvakrat, da je res bulletproof.

Tečnost tedna:

  • Potem, ko na sestanku še tretjič rečem, da ne razumem in nadaljujem z debato, kaj kdo pričakuje od koga in zakaj, je verjetno čas, da neham. Ampak če sem kar prepričana, da se samo narobe razumemo, potem kar poskušam, da bi že iz ničle popravili to nerazumevanje in začeli z razčiščenimi pojmi. Mogoče sem pa edina, ki ne razume in ji gre to izgubljanje energije za projekte, ki niso nastali na trdnih temeljih, na živce. Ne vem.

Dejstvo tedna:

  • V bistvu sem očitno malo neumna, ker imam precejšnje težave z razumevanjem marsičesa. Na primer to, da si tisto, kar verjameš, da si. Kje se to ustavi? Zjutraj bi se moral na primer napumpati z dobro energijo, si govoriti, da je življenje lepo in da si hvaležen za nov dan in da zmoreš. Ampak kaj, če zjutraj pomisliš, da si utrujen? Ali si utrujen samo zato, ker si govoriš, da si utrujen, ali pa si dejansko utrujen? Ampak če si govoriš, da nisi utrujen (ker si tisto, kar si govoriš, kajne), si lahko v zablodi, ko vztrajaš pri tem, da si okej, čeprav nisi. Saj veste, I’m fine. In si ne priznaš, da je nekaj narobe. Begajoče, kaj naj rečem.
  • V resnici sem noro utrujena in zrela za vsaj enotedenski dopust spanja in z računalnikom, ki bi imel zaklenjene vse funkcije, ki so povezane z delom. Danes je sobota in malo mi je nerodno na glas povedati, da sem jo vsaj pol posvetila neplačanemu delu. Jebeš pridnost, neumna sem. Ne-um-na.

.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | Ni komentarjev

Petkova bizarka

12.01.2018

A veš tisto, ko si ljubitelj minimalizma in bi rad imel celotno stanovanje v zelo omejeni barvni shemi, pa ne bi rad zapravljal časa in denarja za nakup ovitkov za knjige … zato se raje odločiš, da je #backwardsbooks legitimen trend in vse knjige obrneš naokoli. S hrbtno stranjo proti steni.

Slabo.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod petkova bizarka | 2 komentarjev

Winona 4 ever.

10.01.2018

Nisem še uspela dobro predelati obleke z zlatih globusov, čeprav sem kar zadovoljna s črnino, omejitve se mi zdijo dobra zadeva, prav res. Vmes sem se malo na novo zatreskala v Winono Ryder, ki mi gre sicer v Stranger Things malce na živce, ampak vseeno. Zato sem bila kar malo navdušena nad Lorealovim oglasom, ki je narejen dovolj dobro, da postaneš navijač za comeback in da te primerjava poškodovanih las in Winone ne zmoti. Me ne. Super je. Všeč so mi dobri oglasi, v katerih so vsi konci dobro zavezani v celotno zgodbo, od ideje do končnega posnetka, ki počasi gradi na razvoju in te osvoji. Jaz sem za.

YouTube slika preogleda

Od vseh komentarjev na oglas mi je bil sicer najbolj všeč ta najbolj velikopotezni, ker malo dobronamernega pretiravanja pač nikoli ne škodi:

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod krneki | 5 komentarjev

S črnino za nov začetek

8.01.2018

Kdo bi si mislil, da je lahko črnina tako osvežujoča. Kot je lahko osvežujoča samo enotnost, ko se vsi odločimo, da je nekaj res narobe in da se bomo zavzeli za tisto, kar je prav. Ja, mirno mi lahko očitate naivnost. Lažje je biti ciničen, le kdaj bolj kot ob pogledu na sobo polno privilegiranih ljudi iz sveta zabave, ki ga radi gledamo kot nekaj v resnici ne tako zelo pomembnega, pa čeprav je to tisti svet, ki večjemu delu planeta prodaja sanje in če jih prodaja, jih tudi kroji. Tako kot se je z lahkoto norčevati iz Oprah, ker je nekoč v svojem šovu poblaznelemu občinstvu podarjala stvari, tako kot zdaj to občasno počne Ellen, pa vendar ju obe jemljemo resno, ker sta iskreni. Vsaj upam, da ju jemljemo resno, ker imata poleg iskrenosti ponavadi tudi kaj iskreno tehtnega za povedati.

Ampak ja, lahko je biti ciničen, ciničnost je super ščit. I should know. Ampak ob poslušanju govora Oprah Winfrey, letošnje prejemnice (kot prva temnopolta ženska) častne nagrade Cecil B. DeMille, sem raje pustila sporočilu pot do mene. Ja, no, seveda sem spet jokala, ampak saj pri meni že vemo, da brez robčkov ne gre. Ampak Oprah je odlična govornica in še boljša motivatorka in njenemu govoru je vredno prisluhniti. Tako kot je vredno – in ne samo vredno, tudi pomembno – da prisluhnete zgodbam žensk. Brez obsojanja in presojanja. V Hollywoodu na veliko govorijo o novem poglavju, ampak meni se zdi, da kar nekaj ljudi sploh še poslušati ni pripravljenih.

YouTube slika preogleda

Podprla je ženske, ki spregovorijo, podprla je moške, ki prisluhnejo, podprla je resnico, podprla je novinarje in novinarke in kar malo škoda se mi zdi, da je glavni naslov v medijih dan po tem ugibanje, ali bo Oprah kandidirala za predsednico, ker je to v eni svojih šal na pladnju serviral voditelj Seth Meyers. No, morda še kdo, nisem gledala celotne prireditve. Priznam. Prošnje za kandidaturo so pa tako ali tako le na novo pogrete in imam do njih enake občutke kot @opica na TW. In ko smo že ravno pri Sethu – uvodni govor je bil precej drzen (sploh če pomislimo, da je bil skoraj edini moški na podelitvi, ki si je upal izrecno spregovoriti o tistem, kar je Frances McDormand označila za tektonski premik, pa še on je to počel bolj ali manj službeno) in zabaven (seveda niti približno tako drzen in zabaven kot bi bil, če bi ga vodil moj večno najljubši Ricky Gervais, a vseeno), le Seth je deloval nekako premalo naravno, ampak pri tako veliki prireditvi mu človek malo olesenelosti in nekaterih šal, ki smo jih znucali že na tviterjih, res ne more pretirano zameriti.

YouTube slika preogleda

Pa sicer? Največ nagrad, vsaka po štiri, sta prejeli miniserija Majhne laži (Big Little Lies) in drama Trije plakati pred mestom (Three Billboards Outside Ebbing, Missouri). Po posebnem globusu za igralsko zasedbo filma Kratki rezi (Short Cuts) je svoj prvi globus odnesla tudi badass Frances McDormand (Trije plakati pred mestom) in postregla s prisrčno nenarejenim zahvalnim govorom z nekaj primernimi bodicami (“As many of you know, I keep my politics private, but it was really great to be in this room tonight and to be part of a tectonic shift in our industry’s power structure. Trust me, the women in this room tonight are not here for the food. We are here for the work”). In ko smo že ravno pri bodicah, cenim tudi tisto, ki jo je mimogrede izustila Natalie Portman.

Trije plakati pred mestom so imeli sicer šest nominacij, nagrade niso dobili le za režijo in glasbo (so jo pa za naj dramo, naj igralko in stranskega igralca ter scenarij), le eno nominacijo pa je imel biografski film Najtemnejša ura (The Darkest Hour) – za glavno moško vlogo, v kateri blesti (skoraj neprepoznaven) Gary Oldman kot Winston Churchill. Prva nominacija in prvi zlati globus! Le kdo bi to lahko verjel pri igralcu Oldmanovega kalibra … Itak bi si zato, da je uspel nasmejati Denzela, zaslužil še eno nagrado, heh. Mimogrede, edini, ki se lahko po simpatičnosti kosa z Oldmanom, je Sam Rockwell, ki je kočno enkrat prišel na svoj račun (prvi globus in prva nominacija!).

Najboljša komedija ali muzikal je komična drama Lady Bird Grete Gerwig, ki ima tudi najboljšo igralko (Saoirse Ronan) in še vedno mi ni jasno, kako se je med nominiranci v tej kategoriji znašla srhljivka Get Out. Pač vse, kar ni drama, gre pod muzikal in komedijo? Kakorkoli, Oblika vode (The Shape of Water), ki je imela največ nominacij (7), je na koncu prejela dva zlata globusa, za režijo (Guillermo Del Toro) in glasbo (Alexandre Desplat). Tudi za Guillerma je bila to prva nominacija za zlati globus, za oskarja pa je bil nominiran že s Favnovim labirintom (za scenarij). Krasno ganjen je bil.

Če še na hitro povzamem, najboljša serija je Deklina zgodba (The Handmaid’s Tale), ki ima tudi najboljšo igralko v dramski seriji (Elisabeth Moss), najboljša komična serija je Amazonova The Marvelous Mrs. Maisel (Amy Sherman-Palladino!), ki ima prav tako najboljšo igralko v komični seriji (Rachel Brosnahan), govori pa o gospodinji v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ki postane stand-up komičarka – in vse skupaj je videti veliko bolje kot zveni.

Večino igralskih nagrad za miniserije in tv filme so snele Majhne laži (Laura Dern in Alexander Skarsgard za stranski vlogi, Nicole Kidman za glavno), edina preostala igralska kategorija med miniserijami je pripadla Ewanu McGregorju za 3. sezono Farga (s čimer je dečko premagal tudi Juda kot Mladega papeža in Kyla kot agenta Cooperja v Twin Peaksu). Tudi iz Ewanovega govora so skušali narediti nekaj senzacije, ker se je zahvalil ženi, s katero se ločujeta, a res ne vidim težave v tem, da se človek zahvali nekomu, s komer je preživel 22 let in ima z njim štiri otroke. Osvežujoče in hkrati normlano. Ali vsaj nekaj, kar bi moralo biti normalno.

Zdaj grem pa postavit oltar v čast Michelle Pfeiffer in pisat protestna pisma Alicii Vikander, ker se udeležuje prireditev brez Fassyja.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod dogaja se | 7 komentarjev

Linktajm

7.01.2018
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | Ni komentarjev

Tedenska diareja

6.01.2018

(Ne)potrebne novice tedna:

Glasbena podlaga tedna:

  • Čajkovski, Zimsko sanjarjenje.  Ne znam napisati vseh ostalih potrebnih podatkov o izvedbi pri klasični glasbi, to bo moralo zadostovati. In ne vem, če je to posledica vsakoletnega novoletnega spremljanja dunajskega koncerta, ampak potem sem poslušala še ARS in je tole Sanjarjenje pustilo kar močan vtis.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Pekla sem. Ko sem te cimetove/ingverje piškote pekla prvič, so bili preveč keksasti (zame je keks piškot, ki ni mehak), zdaj sem jih drugič, pa sem morda naredila malo predebele, ker so bili vsi mehki. Pa bi bilo super, če bi bili malo keksasti. No, pojedeni so bili v vsakem primeru ekspresno hitro.

Tečnost tedna:

  • Nikoli ne bom uspela nikomur razložiti moje averzije do svojih fotografij.
  • Problem je, ker “v javnosti” opravljam delo, ki ga vidijo drugi in ki zadovoljuje tuje standarde, čeprav gre v večini primerov za potrato časa, potem pa v zasebnem času opravim še delo, ki zadovoljuje moje standarde in je ponavadi tudi dejansko bolj bistveno delo, ampak ga nihče ne opazi in nihče ne vidi. Se zgodi samo od sebe, seveda.

Ugotovitev tedna:

  • Mislim, da moram nekako preiti iz praktične sfere v teoretsko. Z veseljem bi delala načrte in postavljala cilje, potem pa naj drugi skušajo v praksi doseči mojo popolno teorijo. Ker lahko naredim res popolno. Mislim, da bi bila popolna svetovalka. Rojena sem za delo svetovalke. Tiste, ki ima prste zraven vsega, a ne nosi odgovornosti za nič. In pod nobeno alinejo na “to do” seznamu ni njenega imena. I-de-al-na služba, rojena sem bila zanjo.

Dejstvo tedna:

  • Pride dan, ko moraš pojesti vse v dobro založeni kuhinji. Neodvisno od menstruacije. Se opravičujem, ker ne izpolnjujem tega stereotipa, bom kakšnega drugega.
  • Na svetu primanjkuje dobre volje, pa meni jo tudi primanjkuje ta teden. Dobra volja je najbolja. Dejansko. Zakaj si ljudje ne tetovirajo tega? Ni nujno, da za uho.

.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | Ni komentarjev

Starejši zapisi »