Irena Sirena

Smell like you mean it.

Skuta, curd in quark

30.07.2015

Problem s špinačo je, da potem, ko v Mercatorju kupim tisti paket zelenja, ves teden jem špinačo z vsem – le tako jo lahko porabim pred iztekom roka. In včasih sem bolj pri volji za pranje solatastih zadev, drugič pa manj, ampak vsekakor špinače z vsakodnevnim smutijem nikoli ne bi porabila v enem tednu, zato pristane tudi v solati in še marsikje.

Kakorkoli, v bistvu sem hotela pisati o skuti, ker jo zadnje čase pogosto dodajam smutiju. Tako je še najbolje; skuto kot tako težko prebavim, tudi zato, ker mi nekako v grlu pusti res zoprn, zoprn priokus, ki kar noče iti stran. Zadnjič sem prvič kupila albuminsko (torej sirarsko) skuto, ki ima kar malo drugačen okus, pa tudi krajši rok trajanja.

Sprašujem se, če je albuminska skuta morda tisto, kar na Švedskem (in verjetno še kje, a ta primer poznam) prodajajo kot quark? Ker si kar nisem na jasnem, kaj bi bilo to pri nas (če je curd pač navadna skuta). Kje tukaj vmes pride cottage cheese, ki ga prevajamo v zrnati sir (v trgovinah vidim samo Megglejevega in Dukatovega), sploh ne vem, mi pa ta ravno tako ne paše na požiralnik, heh. Rikota ja pa verjetno že čisto iz drugega filma. Sicer sem zadnjič naletela celo na albuminsko skuto iz kozjega mleka, ki je bila zapakirana kot da gre za izjemno smrdljivo reč (v posodici, pa še v nepredušni vrečki), vendar si je zaradi res kratkega roka trajanja sploh nisem upala vzeti. Res pogrešam embalaže za ljudi v ednini, heh.

Kakorkoli že, smutiji s skuto so trenutno moj najljubši zajtrk. Ponavadi z mlekom, banano, špinačo, žličko medu in zamrznjenimi borovnicami. Njam njam. Žal mleko redko nadomestim s čim drugim, na primer s kokosovim mlekom ali podobnimi napitki, ker mi redko uspe liter porabiti tako hitro in bi potrebovala vse v pollitrskih embalažah (in to takšnih, ki niso potem veliko dražje kot če bi kupila večjo količino, heh).

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod foodgasm | 7 komentarjev

Posladek dneva

30.07.2015

“That’s what all art’s about – a sense of moving away from boundaries that you can’t – in real-life. Like a dancer is always trying to fly, really – to do something that’s just not possible. But you try to do as much as you can within those physical boundaries. All art is like that: a form of exploration, of making up stories. Writing, film, sculpture, music: it’s all make-believe, really.”

~ Kate Bush, danes praznuje 57. rojstni dan

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Vnukinja Grace Kelly je presenetljivo podobna Lady Gaga

29.07.2015

Mislim, sprva sem res mislila, da gledam fotografije Lady Gaga, ampak v avgustovski izdaji ameriškega Harper’s Bazaar so v resnici fotografirali vnukinjo Grace Kelly, Jazmin Grace Grimaldi. Hči je monaški princ Albert II priznal po testu očetovstva. Fotografiral je Richard Avedon.

Če prav razumem, je to ista izdaja Harper’s Bazaar, ki ima na naslovki sicer Natalie Portman, ki jo je fotografiral Norman Jean Roy. Lepa je, čeprav z izrazom, ogromnimi rožami in senco, tudi ni čisto … ona. Saj vem, vedno težim z istimi opazkami, ampak res ne maram spreminjanja obrazov za naslovke (razen, če je to spreminjanje s pomočjo inovativnega fotografiranja, drugačnega poziranja, stajlinga, ličenja, karkoli, ne pa s pomočjo naknadne obdelave na računalniku). Natalie je pa vseeno luštna kot prvi pomladni dan.

Všeč mi je bil citat o njenem pogovoru s Cate Blanchett:Cate Blanchett is an amazing person. Very early on, I asked her about being a parent. I said ‘How do you do it? You’re a mom. You’re the best at what you do.’ She said, ‘You just do. Stressing about it doesn’t help.‘”

Zanimiv pa je tudi citat o modi v Hollywoodu: “I like to look at what people are wearing, but I do see the sexism in it. Yeah, you could reject it all, but I don’t know anyone who has done that and been able to maintain the level of work that I’d like to maintain.” Hmmm … Tilda Swinton?

Zgodbo si lahko sicer preberete na uradni strani revije.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod fotošop dneva | Ni komentarjev

Posladek dneva

29.07.2015

“What we see as death, empty space, or nothingness is only the trough between the crests of this endlessly waving ocean. It is all part of the illusion that there should seem to be something to be gained in the future, and that there is an urgent necessity to go on and on until we get it. Yet just as there is no time but the present, and no one except the all-and-everything, there is never anything to be gained—though the zest of the game is to pretend that there is.”

~ Alan Watts

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Ko sanjsko hišo gradi ženska – ali pa je hiša podrejena vzorcu 1,2 metra. Saj ne veš, kaj je huje …

28.07.2015

Malo se ponavljam, ampak hiše, ki so jih ta konec tedna gradili v avstralski različici oddaje Grand Designs, so me spet očarale. Sobotni “Five Dock Retro” je imel krasno kuhinjo in teraso, tudi igranje z Mondrianovimi vzorci mi je bilo všeč, ampak živce mi je paralo konstantno spraševanje žene, kako zmore nadzorovati gradnjo in moža, kako ji lahko tako zaupa. Kristus, no! In to ni bila le ena omemba, ampak smo o tem poslušali skozi celotno oddajo, kot da je ona prizadeta, on pa na tečaju odvajanja od potrebe po nadzorovanju.

Kakorkoli, bolj mi je bil všeč nedeljski starejši par, ki je gradil hišo na področju nekdanjega kamnoloma in bil potem presenečen, ko je bila zemlja preveč polna ogromnih kamnov, da bi lahko tam kopali tako, kot so si zamislili. Pri “Kyneton Flat Pack” se je voditelj oddaje odločil, da bo nenehno poudarjal ujetost v okvirje 1′2 metra – temu merilu so namreč morali ustrezati proporci vseh sten hiše, ki so jo izdelali v tovarni in jo sestavili na licu mesta. Češ, kako grozno mora biti, če si omejen na 1′2 metra (oziroma na 2′4, 6′8 itd.). Res, grozno. Joj, tako generično. Le kako bo lahko hiša posebna, če mora biti tako šablonska? Ne vem, v tem res ne vidim nikakršne težave.

Hiša je bila na koncu spet tako krasno odprta od začetka do konca, da si lahko že na vhodu videl celotno hrbtenico poslopja. Oprema je bila za moj okus spet nekoliko sterilna, ampak to je še najmanjša težava, ki jo lahko z lahkoto odpraviš. Tudi vhod bi naredila drugače, a vseeno. Kar je to domovanje zame naredilo res posebno, so bila betonska tla s črnimi kamenčki, katerih nastajanje so sicer pokazali le pri začetni fazi (metanje kamenčkov v svež beton), nič pa poliranja do končnega sijaja, ki je moralo biti resna gnjavaža. Beton mi je kar všeč, priznam.

Druga noro kul zadeva so bile skrite omare za shranjevanje vzdolž celotnega hodnika. Za diskretnimi vratci se je na primer skrival hladilnik za vino, pa tudi celotna enota za pranje in sušenje perila. Krasno! Malo sem se na YouTube igrala s print screeni, drugače ni fine fotke tega čudovitega kotička …

[via intermode.com.au, http://studiohopscotch.blogspot.com]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod krneki | 5 komentarjev

Posladek dneva

28.07.2015

“Success depends on a state of mind and how you feel spiritually.”

~ Britney Spears

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 2 komentarjev

Kdo je to?

27.07.2015

Oh, noez, male lips again?! Ja, tako je. Pa ponedeljek je tudi. Spet.

In, ustnice katere znane osebe so na fotki?

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kdo je to? | 14 komentarjev

Posladek dneva

27.07.2015

“You can’t always get what you want, but if you try sometimes, you might find, you get what you need.”

~ Mick Jagger (pod pesem sta sicer podpisana oba s Keithom Richardsom). Mick je včeraj praznoval 72. rojstni dan.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Linktajm

26.07.2015
  • To je preveč luštno! Preveč!
  • V bistvu bi bili politični voditelji kot hipsterji veliko bolj zabavni kot hipsterji sami.
  • 21 stvari, ki jih boste razumeli, če ne marate diskačev
  • First World Problem Store. Kar zabavno.
  • Šele prejšnji vikend sem odkrila, da ima Grefino pri Nami tudi zamrznjen jogurt, ne le sladoled. No, zdaj sem izvedela še ostale lokacije (tukaj je namreč super test vseh zamrznjenih jogurtov v Ljubljani) in naslednjič vsekakor skočim do Brega …
  • Malo sem se nasmejala zapisu o Slovencih na počitnicah (ki ima precej dobro poanto, res). “Slovencev nas je več kot dva milijona! Kako je mogoče, da se vsa ta leta motimo v preštevanju, sicer ostaja skrivnost, a že povprečnemu opazovalcu je jasno, kako ta narod mora po logiki stvari šteti več pripadnikov kot uradnih dva milijona. In najlepši čas za preštevanje ljudstva so počitnice.”
  • “Ljubljana se, s svojimi trgi in obrežji, polnimi turistov in nastopajočih, kjer buči od glasbe iz zvočnikov in s pločnikov, vsaj na prvi pogled zdi res zgleden primer prostora igre v tem kulturološkem pomenu. Vendar mestno središče v resnici še komaj lovi ravnotežje na tanki ločnici med mestom za ljudi in mestom za zaslužkarstvo.” Ana Kučan, Agorafobija (via Dnevnik.si).
  • Pripoved o tem, kaj vse se skriva za romantičnimi pogledi na poduhovljeni Vzhod (via Yoga Macht Frei). Priporočam.
  • “Ob tako kolosalnem nategu bi človek pričakoval nič manj kot revolucijo, a smo na naših trgih zaman iskali odsekane glave bankirjev in funkcionarjev. Nasprotno, podobno kot stockholmski talci smo ugrabitelje vneto zagovarjali in naredili vse, da smo jim izkazali pripravljenost sodelovanja. ‘Pravite, da bi radi nekaj naših podjetij? Ni problem, samo povejte, katera! Ustavo da bi malce spremenili? Seveda, a bo do osmih zvečer prepozno?’” N’Toko, Čestitke za pogum (via Mladina).
  • Napovedan nastop skupine Laibach v Severni Koreji je opazil tudi John Oliver. Ta nastop je res neprecenljiv PR, heh … In če se sprašujete, kako so videti Moje pesmi, moje sanje v izvedbi Laibach, lahko preverite tudi to.
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | 1 komentar

Posladek dneva

26.07.2015

“It’s better to look at the sky than live there. Such an empty place; so vague. Just a country where the thunder goes and things disappear.”

~ Audrey Hepburn (kot Holly Golightly iz Zajtrka pri Tiffanyju)

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Starejši zapisi »