Irena Sirena

Smell like you mean it.

Na Grossmanna po zdravilo za strah

22.07.2014

Popotovanje v Ljutomer postaja že skoraj tradicionalno, pa čeprav sem lani Grossmannov festival izpustila. A vseeno sem se po Prlekiji ob tem času potepala že petič, kar je dovolj za razglasitev tradicije. Kraji so res malo odročni (sodim predvsem po duhamorni vožnji – nisem oboževalka avtocest, a jebiga, tako res najhitreje kam prideš), so pa zato toliko bolj hvaležni material za obiskovalca.

Jeruzalemske gorice so res krasne, meni celo bolj kot Toskana ali Brda. Če bi izbrala popoln kotiček Slovenije za postavit popolno vikendico, bi bilo to na tamkajšnjih gričkih. Čeprav mislim, da bližina Taverne ni tako pametna ideja, ker bi se od postržjače mimogrede zredila do prikovanosti na posteljo … Da ne omenjam, da so mi spekli res perfekten biftek. Že dolgo nisem jedla tako dobrega. Prlekov samih pa tako ali tako nikoli ne morem prehvalit.

Fotografij zombijev letos nimam, dnevno dogajanje na festivalu sem malo izpustila in se raje potepala po okolici. Prevroče je bilo za te štose, čeprav me je tudi vožnja dodobra butnila v glavo, hkrati pa ne cenim izumljanja novih in novih zadevščin a la “zombi zumba” in tekmovanje v “begu okoli trga”, pa “zombi četvorka” in podobno.

Res ne razumem, zakaj je treba vedno predstavljati nove fore; zakaj ne gradijo na ustaljenih festivalskih dogodkih in novosti raje ponujajo v obliki res dobrih filmov, gostov in ostalih cukrčkov. Koncertov. Razstav. Delavnic. Karkoli. Samo ne z zombi zumbo, no. Parada je bila čisto okej, dodaš ji kakšno malenkost, da ni copy/paste od lani, pa je. Fetiš večer? Zombi fokanje? Postaviš primeren kartonast okvir, kamor ljudje vtaknejo glave, pofotkaš s črno-belim filmom, delaš reklamo za kakšen tiskalnik. Ja, ja, vem, festival stoji na prostovoljskih ramenih; samo nepremišljeno stresam ideje. Javim se za svetovalko. Prva naloga bi bila spraviti urnik na internet prej kot v zadnjih dneh pred začetkom, heh.

Letos je v galeriji v Domu kulture razstavljal Arpad Slančik in skulpture so bile še posebno ob nočni razsvetljavi kar impresivne. Strašljivo impresivne, seveda, ampak več kot primeren dodatek k festivalu. Letos sem si sicer v dveh dneh uspela ogledati štiri filme, drugič pa bi morala očitno priti prej, že med tednom, da bi si lahko ogledala še več strašljivk in fantastik, ker mi je to pač pomembneje od druženja. Jebiga, takšna sem. Primerna za grozljivke, heh.

Cenim, da je hotel v centru Ljutomera spet odprt in cenim mala nepričakovana razodetja, ki mi jih je pripeljal letošnji Grossmann. Včasih so trki s preteklostjo dobra stvar in zaključki znajo priti v najbolj nepričakovanih oblikah. Presenečena sem, tudi sama nad sabo. In nad tistim občutkom, za katerega si želiš, da bi trajal. Mala razodetja in pomirjenost. Tudi to sem letos prinesla iz Lotmerka. In odlično je!

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod dogaja se, instagram | Ni komentarjev

Posladek dneva

22.07.2014

Danny Masterson. Teh Mastersonov je cel kup, 38-letnega Dannyja se spomnimo iz That 70’s Show in Men at Work, njegova sestra Alanna igra v Walking Dead (Tara), brat Christopher je bil v Malcolm in the Middle, Jordan pa v The 40-Year-Old-Virgin. In nič kaj dosti si niso podobni med sabo. Karkorkoli že, Danny je od leta 2011 poročen z igralko Bijoux Phillips s katero imata 5-mesečno hčerko Finno.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 3 komentarjev

Kdo je to?

21.07.2014

A ponedeljek, da je že? Tudi prav. Carpe diem, pa vse to, še prej pa premagajte izziv in mi povejte, katera znana oseba je posodila ustnice za današnjo uganko?

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kdo je to? | 17 komentarjev

Posladek dneva

21.07.2014

Missy Peregrym. Serije Rookie Blue nisem nikoli gledala, sem pa zadnjič preverila Stick It in mi je malo prirasla k srcu (pa čeprav ima scenarij svoje probleme …). Kakorkoli že, Missy je v bistvu Melissa, stara je 32 let in prejšnji mesec je oženila Zacharyja Levija, ki se ga morda spomnite iz serije Chuck.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 1 komentar

Linktajm

20.07.2014
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | 16 komentarjev

Posladek dneva

20.07.2014

David Suchet. Moram! Saj dvomim, da je katerikoli igralec zadovoljen s tem, da ga večina pozna samo po eni vlogi, a jebiga. Priznam, da se sama poleg Poirota z glave spomnim samo negativca v brezveznem akcionerju s Halle Berry in Kurtom Russllom Executive Decision. Gospod Suchet je sicer star 68 let, poročen je že več kot 45 let in ima dva otroka. In v resnici ni tako debelušen kot Poirot, obleko ima podloženo, heh.

“I’m far more observant now than I was before – I notice how people dress and if they’ve changed their hair. He’s [Poirot] also taught me to listen. As Agatha Christie says, he will listen to you speak but hear what you mean.”

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 2 komentarjev

Tedenska diareja

19.07.2014

(Ne)potrebne novice tedna:

Glasbena podlaga tedna:

  • Black Joe Lewis & the Honeybears, Livin’ in the Jungle. Moje mini odkritje tega tedna.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Ja ja, vem, tole na levi je videti kot swastika poo, hihi, ampak jaz sem noro ponosna na svoj blender, da je zmogel spremeniti kup suhih sestavin (večinoma datlji in mandlji, pa še nekaj drugih oreškov) v takšno zmes, da sploh nisem mogla oblikovat načrtovanih ploščic, ampak so nastale kroglice. Premehko je bilo, preveč sem zblendala, heh. Naslednjič se bo zgodila mandljeva krema. Mislim, da bo tudi familija bolj navdušena kot nad masažnimi ploščicami, heh.

Dejstvo tedna:

  • Zveni malo trapasto, a ko mi uspe biti neprijazna, sem kar malo ponosna nase. Ker se mi zdi, da se vedno nekaj prav debilno smehljam, sploh pri ljudeh, ki jih nisem navajena, zato sem kar malo ponosna nase, ko uspem biti hladna. Sploh, ko si ljudje zaslužijo, da nisem prijazna z njimi.
  • Jaz sem neprimerno bolj zabavna, če sem srečna. Res. Be nice.
  • Hell is other people.

Ugotovitev tedna:

  • Glede na število prebivalcev Slovenije in na stopnjo vikend migracije bi statistično kar morala biti v sorodu s kom, ki ima nepremičnino (ali premično nepremičnino) ob morju.
  • Pokazati voljo do dela pomeni nastaviti si tarčo na glavo.
  • Potrebujem agenta, ki bo hodil okoli in govoril z ljudmi namesto mene. Pa še moj imidž bi lahko spremenila.1 Iz nesposobnice v kakšno eterično umetniško dušo, ki zaradi takšnih ali drugačnih hudih njuejdžerksih naukov ne more mešati barve svoje energije z drugimi barvami drugih energij. Ali nekaj takega. Vse je v imidžu. Jaz sem svojega zafurala. Slaba igralka sem. Pa netaktna. Zelo. In nepremišljena. Še bolj. In trenutno precej samokritična. Pogosto.

Tečnost tedna:

  • Zalezovalci bi se morali naučiti zalezovati tako, da zalezovani nič ne ve o tem. V nasprotnem primeru raje pridite in pozdravite. Bo vsem lažje.
  • Tisto, ko ljudje mislijo, da te hvalijo, ampak v bistvu stvari, ki jih govorijo, zate niso komplimenti. Nerodno. (Še bolj nerodno je to, da je nerodno meni, ne njim.)
  • Daš prst, pa gre roka. Ali – za en dober dan, ko sem ekstra prijazna, bom plačevala še dolgo, saj ljudje takoj zagrabijo priložnost in eno uslugo spremenijo v novo obveznost. Zame. Nikoli se ne bom naučila.
  • Slaba presoja bo moj konec.
  • So uspešni tedni in so malo manj uspešni tedni. Jezna sem nase, ko sem nepozorna in jezna sem nase, ker nisem ravno najboljši človek za verbalno komuniciranje z drugimi ljudmi. Vem, jeza nič ne pomaga. Ampak vseeno si grem malo na živce. Še najbolj zoprno je razočarati druge. Zadeve se nikoli ne razrešijo dokončno, kajne? Ni kot v filmu, ko se vse konča kot da si se naučil svoje lekcije in boš zdaj osvojil svet. Ne boš. Hodil boš od lekcije do lekcije. It’s not going to stop.

Izobraževalna minutka tedna:

  • Vidiš osebo, ki se približuje. Ko pride nekje na relacijo treh, dveh metrov, pozdraviš. Če druga oseba pozdravi prva, odzdraviš. Ni tako težko. Preverite. Sicer pa sem se odločila, da ne bom nehala pozdravljati ljudi, pa čeprav se počutim kot debil, ko nazaj ne dobim ničesar. Ker v bistvu neotesanost drugih ne pove ničesar o meni. Jaz se počutim debilno zaradi njih, pa se ne bi smela. Ker to ne pove ničesar o meni, pove nekaj o njih. In jaz raje nisem na tem nivoju. Jaz pozdravljam. Tisti, ki ne znajo pozdraviti ali celo odzdraviti, imajo pa očitno neke druge probleme. It’s not me, it’s you. In samo zato, ker so kreteni na tem svetu, to še ne pomeni, da moramo vsi postati kreteni. Pozabite na tisto “oko za oko” bedarijo. Prava zmaga je vzdrževanje svojega nivoja ne glede na sranje, ki prileti vanj.

Volja tedna:

  • Life is a highway. I’m just out of gas right now. Mah, saj se že po dolžini Diareje vidi, kakšen teden je bil.

.

  1. Ne, nisem zajebala svojilnega zaimka, govorim o tem, da bi lahko midva z agentom spremenila moj imidž, ne da bi jaz lahko spremenila svoj imidž. In popolnoma bolano je, da pišem takšne razlage. []
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | 8 komentarjev

Posladek dneva

19.07.2014

Elaine Stritch. Gospa Stritch, najbolj znana po delu na Broadwayu, ki so jo oklicali za “living landmark” (čeprav mi to sploh ne zveni laskavo), je pred dnevi umrla. Stara je bila 89 let. Zaigrala je tudi v več filmih in serijah, med zadnjimi vlogami je bila mama Aleca Baldwina v 30 Rock (in za vlogo dobila tudi emmyja).

“Honestly, this is a big thing to say, but I don’t think I’ve ever been bored. If I even get an inkling of it, I split. I love that lyric in Thanks for the Memory: ‘You might’ve been a headache/ But you never were a bore’. I think being boring is just the worst sin of all time.”

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 1 komentar

Petkova bizarka

18.07.2014

Takoj, ko sem izvedela, da Paris Hilton še ni pozabila na svojo pevsko kariero, sem vedela, da imam bizarko že na dlani. In ogled videa je to samo še potrdil. Sponzorja videospota sta bila očitno proizvajalca slabe samoporjavitvene kreme in sladkorne pene. In ko že misliš, da si prebavil največjo porcijo kiča v svojem življenju, se ti prikaže še mavrica in enorogi konj. Morda sem začela halucinirati, kdo bi vedel, morda pa je storyboard za video risala sedemletna deklica. V vsakem primeru – Paris ne razočara.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod petkova bizarka | 4 komentarjev

Posladek dneva

18.07.2014

George Ezra. Sicer ga na radiu pogosto slišim, ampak dokler me niso opozorili, da je malo podoben Damjanu Murku, si ga nikoli nisem ogledala. Pa na fotki niti ni, ampak v kakšnem videu pa že bolj, heh. Dečko je sicer star šele 21 let, svoj prvi album pa je izdal konec letošnjega junija.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 3 komentarjev

Starejši zapisi »