Irena Sirena

Smell like you mean it.

Šla sem po nakupih in prišla domov s sendvičem

18.12.2014

Spet ugotavljam, da sem nesposobna za nakupovanje. Tam nekje na začetku decembra se mi je zdelo, da bom vladala temu mesecu. Vsa sem praznično razpoložena, spekla sem piškotke, kupila lučke, seznami za darila so bili spisani že več mesecev vnaprej, potem pa … nič. Kar naenkrat smo tik pred božičem (čeprav se pri nas v resnici obdarujemo za novo leto, pri nas pač nosi dedek Mraz), jaz pa visim v neki mešanici živčnosti in otožnosti zaradi mimo bežečih dni. Nobenih daril še nisem nakupila, že ves mesec končujem isto knjigo in na kupčku z revijami imam že dve neodprti številki revije Elle. Še vedno v plastiki.

Saj vem, da se da čas vedno bolje razporediti in manj kot ga imaš, bolje ga organiziraš, ampak kar ne morem preboleti tega nenehnega blagega stanja panike zaradi izginjajočega časa. Preden pridem domov in opravim z vzdrževanjem telesa (ne mislim kakšnih oh in sploh lepotnih tretmajev, ampak preprosto higieno ter prehranjevanje) sem že pri tistih dveh urah sproščenega obstajanja na dan, sproščenost pa bi bila seveda res sproščena šele brez pritiska, da morata ti dve uri res šteti, res morata odtehtati za ostalih 80 odstotkov dneva, ko ne moreš početi točno tistega, kar se ti v danem trenutku utrne. Ali pa spiš. Dreaming my life away.

Vse skupaj je tako noro trapasto. Nič čudnega, da smo v 21. stoletju obsedeni s sabo, s selfiji in zvezdništvom; to je edini način (za vse tiste, ki niso astronavti, glasbeni geniji ali znanstveniki na robu novega, revolucionarnega odkritja), da malo ustavimo čas, pritisnemo pavzo, smo nekdo. Pokažemo, da smo tukaj in zdaj. Da smo mala edinstvena snežinka. Tudi če nismo. V resnici lovimo čas. Ker trikrat pomežikneš in trije dnevi minejo in pri tridesetih gledaš nazaj in se ti zdi popolnoma neverjetno, da so za tabo tri desetletja, dveh se dejansko dobro spomniš. In ti ni jasno, kam je šla cela dekada; leta so raztresena v daljavo kot posušeno listje v vetru. Kaj točno si počel med dvajsetko in tridesetko? Pa se ob pogledu v prihodnost, ki obstaja ali ne, kljub temu zdi, da je naslednje desetletje še daleč, da je čas, ko boš ali ne boš star, res neverjetno oddaljen. Da je časa ogromno. Da imaš dejansko možnost opazovati naslednji sončev mrk, ki bo viden iz Slovenije. Paradoks. Ne moreš verjeti, da si že tako daleč na časovnici in še vedno se ti zdi, da je nedoumljivo veliko pred tabo. Mogoče. Mogoče ne.

V glavnem. Ne vem, kako sem se pravzaprav znašla v teh globokih vodah, morda imam krizo srednjih let. Vse, kar sem v resnici hotela povedati, je to, da sem nakupovalno nesposobna. Imela sem načrt, pravzaprav ga imam vsak večer sproti (večeri so idealni za delanje načrtov, ker se ti zdi jutri prav vse mogoče – dokler jutri dejansko ne nastopi), ampak potem mi kar ne uspe. Če se že uspem prepričati, da vstopim v kakšno trgovino, sem po hitrem obhodu že  nazaj pri vratih (tudi kadar nisem v Lushu, kjer imajo res noro zoprne prodajalke, ki ne razumejo besed “ne, hvala” in te preganjajo po vsej trgovini, dokler ne pobegneš ven). Še skodelice, iz katere lahko letos srkamo kuhano vino, nisem kupila. Kar ne gre mi. Ko sem na licu mesta se mi nič več ne zdi prav. Sem kot helijev balon, ki potuje po mestu. Je, pa ni. In potem kompenziram z nakupovanjem hrane v samopostrežni, ker tam ne morem z ničemer zgrešiti. Grem po nakupih in pridem domov s sendvičem. Takle mamo.

Čez deset let bom kronično predebela stara tetka s kupom mačk in krčnimi žilami, katerih razvoj bo pospešilo spletno nakupovanje, ker ti za nakupovanje po spletu pač ni potrebno niti vstati s tazadnje. In sedenje ubija. Skoraj tako zagotovo kot čas. V bistvu sodelujeta, prasca. Življenje je zarota proti telesu, kajne? Ampak če hočeš, da preživi vsaj duh, ne smeš tako razmišljati.

Mah, blede se mi. Lahko krivite praznike. Ampak ne božičnih pesmi. Ali lučk. Ali daril. Ti so vsi okej. Božiček je pa že malo bolj sumljiv … Mislim, resno, model namesto s kočijo okoli potuje na deski. Po vodi. Čudak.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod deep shit | 5 komentarjev

Posladek dneva

18.12.2014

Julia Lemigova. Zdaj 42-letna poslovna ženska, nekdanja miss še bolj nekdanje Sovjetske zveze (leta 1990), druga spremljevalka Miss Universe leta 1991 in žena Martine Navratilove. Julia ima dve hčeri, za seboj pa ima tudi en ponesrečen zakon in smrt sina, ki je bil star le šest mesecev.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 1 komentar

Afro ni za vsakogar

17.12.2014

Moram priznati, da mi je Rebeka Dremelj včeraj prav polepšala dan. Lepo me je nasmejala. Med listanjem (prejšnje?) Nove sem naletela na članek o njej, v katerem med drugim opiše tudi svoj modni kiks kar se tiče pričeske – in s tem sploh ni mislila afro frizure, s katero jo očitno lahko odnese le Anđa Marić.

“Najprej se Rebeka ni spomnila, kaj v svoji dolgoletni glasbeni karieri bi lahko štelo kot največji modni kiks, po dobrem premisleku pa se je spomnila določene pričeske, za katero danes misli, da ji ni najbolje pristajala. ‘Verjetno tarkat, ko sem imela kitke po vseh glavi, ki so bile sicer moderne, ampak emni niti slučajno niso pristajale!’” Hm, a afro se ji je zdel pa posrečen?

Brez hejtanja, samo dobro sem se nasmejala. Smeh je pol zdravja, vsem nam pa tudi ne more vedno vse uspeti (ali pristajati).

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod oko sokolovo | Ni komentarjev

Posladek dneva

17.12.2014

Eddie Redmayne. Ha, sem mislila, da je Eddie bolj mulček, pa bo pravzaprav kmalu po novem letu dopolnil 33 let. Nedavno se je poročil, sicer pa se ga spomnimo iz Les Miserables, My Week With Marilyn, The Other Boleyn Girl, The Good Shepherd in Elizabeth: The Golden Age, trenutno pa veliko priznanj dobiva za vlogo Stephena Hawkinga v filmu The Theory of Everything, ki mu je prinesla tudi nominacijo za zlati globus. Dečko ima doma tudi tonyja, dobil ga je za stransko vlogo v predstavi Red.

Sicer sem se pa fino nasmejala ob branju citata o tem, kako je lagal, da zna jahati, da je dobil vlogo v miniseriji Elizabeth I.: The director, Tom Hooper said “One last thing: Eddie, have you ever been on a horse?” I said “Yes.” Cut to Lithuania, two weeks later, a huge Elizabethan street, Helen Mirren and Jeremy Irons are standing at this balcony, and there’s Tom, cameras, rain machines, 50 Lithuanian extras, spurs attached to my feet, and I’m thinking, “At what point do I tell them that I have never, ever ridden a horse?” It was then that I realized a big part of the cliché of actors lying in auditions is that you should probably try to do the thing you said you can do before filming starts. Anyway, I nearly killed people as the horse galloped off at a hundred miles an hour after I gave it the slightest nudge. Tom came out with his megaphone and shouted, ‘You’re a fucking liar, Redmayne!’

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 2 komentarjev

Malo drugačna jelka

16.12.2014

Lani sem doma okraševala vejo z okraski iz arašidov, letos pa je kreativnost za zdaj omejena bolj na steno v pisarni. Letošnja ideja za okrasitev so rolice papirja za zavijanje, zalepljene na steno. Sicer bo zadeva kmalu še dodatno nakičena, ampak v resnici mi je asketski videz kar všeč. Hipsterji bi verjetno lahko skupaj zlepili kakšno bolj artsy fartsy črno-belo-sivo, a prazniki morajo biti malo kičasti. Ker je bilo lepljenje precej nepremišljeno, je takšen tudi rezultat, a jebiga, perfekcionizem je hiba, ki se ji je treba upreti (površnost pa tudi; vso srečo pri iskanju srednje poti).

Prva ideja je sicer vključevala origami jelko, ampak origami jelke mi v resnici niso noro všeč, zato sem hotela samo origami okraske. No, za zdaj imam le origami pentljo, heh.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod krneki | 13 komentarjev

Posladek dneva

16.12.2014

Rolene Strauss. Najnovejša miss sveta, ki so jo okronali med vikendom. Sploh nisem vedela, da je izbor že na vrsti, ampak okej, saj nisem zamudila  ničesar pomembnega; naše Julije ni bilo nikjer opaziti. Kakorkoli že, Rolene je 22-letna Južnoafričanka in študentka medicine, sicer pa se je leta 2007 udeležila tudi izbora Elite Model Look in prišla med prvih 15. World peace!

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 3 komentarjev

Kdo je to?

15.12.2014

Ne boste verjeli – spet je ponedeljek. In če bi morala staviti, bi rekla, da bo današnja uganka precej hitro rešljiva. No, čigave so ustnice na fotografiji?

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kdo je to? | 16 komentarjev

Posladek dneva

15.12.2014

David Oyelowo. Priznam, dokler ni pred dnevi snel nominacije za zlati globus, tega 38-letnega britanskega igralca sploh nisem poznala, pa čeprav je imel že kar nekaj opaznejših vlog. Na primer v seriji Spooks, pa v filmih The Butler, Lincoln in Middle of Nowhere. Nominacijo mu je prinesla vloga Martina Luthra Kinga v filmu Selma. David je sicer od leta 1998 je poročen z igralko Jessico Oyelowo s katero imata štiri otroke.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Linktajm

14.12.2014
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | 6 komentarjev

Posladek dneva

14.12.2014

Nancy Sinatra. Hčerka Franka Sinatra in tista, ki najbolje zapoje These Boots Are Made for Walkin’. Slišimo jo lahko tudi v duetu z očetom v Something Stupid, pa v Sugar Town, predelala je tudi pesem Bang Bang in zapela naslovno pesem za film o Jamesu Bondu You Only Live Twice. Zdaj ima 74 let in čeprav ni podedovala očetovih modrih oči, se mi zdi, da mu je kar podobna, še posebno tja v nos.

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Starejši zapisi »