Irena Sirena

Smell like you mean it.

Kdo je to?

29.08.2016

Včasih mi ni bila pretirano pri srcu, zadnje čase pa odkrivam novo ljubezen do nje. Čigave ustnice so na fotki?

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kdo je to? | 16 komentarjev

Linktajm

28.08.2016
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | Ni komentarjev

Tedenska diareja

27.08.2016

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Jennifer Lawrence je že drugič zapored prva na seznamu igralk z največjim zaslužkom. Druga je Melissa McCarthy (lani je bila tretja), sledijo Scarlett Johansson, Jennifer Aniston in Fan Bingbing. Kitajska igralka in Indijka Deepika Padukone sta edini “ne-hollywoodski” igralki med prvimi desetimi. V zaslužek sicer niso vključeni samo filmi, ampak tudi sodelovanja z raznimi znamkami.
  • Moja punca Anna Chlumsky je rodila drugo hčerko, po Penelope imata z možem zdaj še Claro. Ja, vem Anna že dolgo ni več moja punca, ampak tista iz Veep. Ampak zame bo vedno moja punca. Jebiga.

Glasbena podlaga tedna:

  • Journey, Don’t Stop Believing. Vem, totalno cheesy osemdeseta, ampak ta pesem mi je kar zlezla pod kožo. Za spravljanje v boljšo voljo. Mogoče je pa kriv Glee.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Lahko bi živela od sataraša in vseh njegovih različic, res. Pa od slivovih cmokov in toma, to je to. In ta teden sem bila res lena s fotkanjem hrane, zato je tukaj samo moj zvesti powerbank, Tom. Jebiga.

Ugotovitev tedna:

  • Kaj pa če je strah tako velik, da se ti zdi, da je del tvoje osebnosti?
  • Zdi se mi hecno, da mlajše otroke mirno pustimo hoditi s čevlji po površinah, kjer starejši (od njih) sicer sedijo, starejšim otrokom pa pridigamo, da morajo dati čevlje dol s pohištva. Nikoli nisem razumela, zakaj lahko otroci hodijo po vsem.
  • Zahod ob 20. uri in vzhod ob 6. uri, to je optimalna kombinacija, res.

Dejstvo tedna:

  • Tako z lahkoto, kot mi je pokvariti dan, mi ga je izjemno lahko tudi polepšati. Samo dva Japonca me morata na primer vprašati za pot do najbližjega lokala s sušijem.
  • Po stolih za delovno mizo lahko takoj prepoznaš ljudi, ki (še) nikoli niso imeli težav s hrbtom.
  • Mezinčka bi dala za en res dober model modrčka, ki bi ga lahko v vseh barvnih različicah kupovala do  konca življenja. In pri katerem bi točno vedela, kdaj je čas za menjavo, kdaj je dotrajan, ker bi imela več zamenjav tako ali tako vedno v vrsti. Ne vem, občutek imam, da ima povprečen modrček življenjsko dobo pol leta, največ eno leto, potem se pa še nekaj časa pretvarjam, da je isti kot nekoč, dokler dokončno ne obupam in ga omejim na domačo rabo. Ja, saj jih je vedno več v igri hkrati, a vseeno. Mogoče bom pa začela okoli hodit kar v športnih modrčkih, pa bo. Sploh pri vročini bi bila to najboljša rešitev.

.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | 4 komentarjev

Petkova bizarka

26.08.2016

“O ja ja, visoko skačeva, do do do do sončka zlatega, ti ti ti pridruži se še ti, mi mi mi veseli smo vsi”. Zakaj sem šele zdaj odkrila to poletno himno za prostovoljne jecljavce? Sicer pa priznam, punca bi mi lahko kadarkoli prodala karkoli. Sem pač lahka.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod petkova bizarka | 2 komentarjev

Modrost za začetek dneva

25.08.2016

“From my perspective, there’s no reason to be afraid of ageing, because if you age, you’re lucky! The alternative is death.”

~ Drew Barrymore

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Resnična Alicia

24.08.2016

Petnajst let je odkar je pesem Falling prilezla na prvo mesto glasbenih lestvic, jaz pa Alicio Keys zadnje čase gledam še raje, ker so mi všeč tako njeni novi glasbeni podvigi, kot nov imidž, za katerega skrbi bolj narava kot ličila. Že samo njene objave na instagramu me znajo spraviti v dobro voljo, pa čeprav bi z lahkoto delovale tudi nadležno poduhovljene. Ampak nekako ji uspeva ostati na pravi strani vznesenosti nad življenjem in družino. Pa še rute na glavi so mi strašno všeč. Tistih hipsterskih turbanov sploh ne prenašam, konkretne rute okoli glave pa zelo cenim. Jih ne nosim, a jih občudujem. Skoraj tako kot pegice. Seksi seksi.

In za naslovnico francoske Grazie so izbrali manj posrečeno fotko iz skupka (jaz sem za portret na tretji fotki, itak). Fotografiral je Jason Kim.

Fresh faced je hecen izraz. Več o tem, zakaj Alicia ne nosi več ličil, si lahko preberete v njenem pismu. (A lahko negotova jaz pripomni, da temnejša polt – ne nujno temnopolta, pač temnejša, “olivna”, ali kako že rečemo temu – lažje sije z naravno lepoto? Pri bledih ljudeh bodo vse rdečice in podočnjaki bolj prišli do izraza. Ali pa se mi tako le zdi, ker ne poznam dovolj dobro izkušnje drugega? Kakorkoli, Alicia je že sama po sebi lepa ženska, ena tistih, ki bi bile videti dobro tudi ob štirih zjutraj med objemanjem školjke po prekrokani noči, heh.)

“I don’t want to cover up anymore. Not my face, not my mind, not my soul, not my thoughts, not my dreams, not my struggles, not my emotional growth. Nothing.”

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 14 komentarjev

Top 5 priredb Crying Roya Orbisona

23.08.2016

Stvari, ki me veselijo. To bi morala biti rubrika. Zadnjič sem ob sprehodu po gozdu (po konkretnem gozdu, ne po tistem, kjer lahko srečaš samo kakšnega ptiča več) namesto Kekčeve pesmi pela Crying, ker mi ta pesem pač tiči v glavi. Aja, zakaj točno pojem (večinoma) Kekčevo pesem v gozdu? Ker mi takrat pogosto pade na pamet, ker je refren več kot primeren za dretje, in ker je bolj zabavno potencialne medvede na svojo prisotnost opozarjati s petjem kot s ploskanjem in podobno. Računam na to, da če se s kosmatinci ne presenetimo, ne bomo imeli težav drug z drugim in da se pametne živali umaknejo neumnim ljudem, ko jih slišijo. Če ne to, pa jih verjetno prežene moje pomanjkanje posluha. Plus, glasno petje je sproščujoče. Ali dretje. Pri moji stopnji pomanjkanja posluha je to dvoje včasih isto.

Kakorkoli že, sploh se nisem hecala, ko sem napisala, da bi si pesem Crying Roya Orbisona zaslužila top 10. Priredb, ker sicer mora biti na prvem mestu tako ali tako original. Sicer pa to verjetno počnem samo zato, da lahko še enkrat objavim k.d. Lang, ki to pesem zapoje tako hudo, da si zasluži večkratno omembo. In ja, k.d. je na prvem mestu. Vedno mi grejo mravljinci, vedno.

YouTube slika preogleda

Tudi na drugem mestu je k.d. Tokrat skupaj z Orbisonom. Jebiga, če je dobro, je dobro. KD in Roy sta za duet, ki je bil del glasbene podlage filma Hiding Out, leta 1988 dobila grammyja. Istega leta je Roy tudi umrl zaradi srčne kapi, star je bil 52 let. “It’s so hard to explain what Roy’s energy was like because he would fill a room with his energy and presence but not say a word. Being that he was so grounded and so strong and so gentle and quiet. He was just there,” je o njem povedala k.d. Lang. (Uf, ali duet z izvirnim pevcem sploh šteje za priredbo? No, recimo, da ja.)

YouTube slika preogleda

Na tretjem mestu je kakopak Rebekah Del Rio s priredbo v španščini za film Davida Lyncha Mulholland Drive. Obstaja sicer tudi različica v portugalščini, ampak Rebekah je s svojo a cappella verzijo (in s čarom nastopa v tem filmu) nekaj posebnega.

YouTube slika preogleda

Obstajajo tudi salsa in karibske različice pesmi, ampak pri večjih odstopanjih me prepriča samo kanadski elektronski glasbeni projekt Austra. Še bolje bi bilo, če bi se odločili za še bolj počasen tempo, ampak cenim malo zborovskega pridiha.

YouTube slika preogleda

Potem je tukaj še malo bolj zasanjana verzija britanske pevke Ren Harvieu. Prej je sploh nisem poznala in tole se mi zdi kar dobro odkritje. Dober glas. Zasanjano različico pesmi je posnela tudi Alexia Avina.

YouTube slika preogleda

Ja vem, najprej sem pisala o top 10, ampak v resnici le malo priredb dejansko izstopa in se začne vse skupaj že ponavljati brez pravih presežkov. Tudi Gabriel Rios je lušten, bolj nežen, pa Vinnie Medugno vsekakor zmore, ampak veliko jih je tudi nadležnih, na primer Christina Perri, uf. Seveda pa obstaja veliko še bolj znanih priredb, med njimi morda najbolj izstopajo Don McLean, Waylon Jennings in Del Shannon, ampak te “tipične” priredbe me malo dolgočasijo, jebiga.

Okej, nikomur namenjena dizertacija je končana, heh.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod krneki | Ni komentarjev

Kdo je to?

22.08.2016

Okej, pa se ponedeljkova uganka nadaljuje. Zakaj pa ne. In če moja sestra ne bi takoj vedela, čigave ustnice so na fotki, bi bila precej razočarana nad njo, heh. No, verjetno tudi drugi nimate prevelikih težav s prepoznavanjem lastnika …

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kdo je to? | 10 komentarjev

Linktajm

21.08.2016
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | Ni komentarjev

Tedenska diareja

20.08.2016

(Ne)potrebne novice dneva:

  • Ameriški plavalci z Lochtejem na čelu so se zapletli v nek trapast škandal z laganjem o ropu, Jakov Fak je postal ata (mali je ime Mila) in v ponedeljek se končno nadaljuje Fear of Walking Dead. To je to.

Glasbena podlaga tedna:

  • Zadnjič sem v sanjah poslušala izjemno dober koncert, ki ga nihče ni cenil (samo pet nas je bilo v dvorani), ampak krasno je bilo, presenetljivo zmogljiv glasbeni sistem imam v glavi. Crying od Roya Orbisona se je poslušalo, čeprav ni pel Roy. Sentimentalnost gor ali dol, ta pesem mi je pri srcu in spet sem malo diplomirala iz vseh priredb in različic. Zelo rada imam tisto iz filma Mulholland Drive (a cappella Rebekah Del Rio), pa različico od KD Lang. Mislim, da bom morala kar top 10 sestavit, heh. Všeč mi je, ko pevci in pevke uporabijo svoj glas na polno. Kar mravljince dobim, ko se razpištolijo pri refrenu.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Kadar jem v Čadu, vedno naročim biftek. Najboljše razmerje med ponudbo in ceno (15 evrov). Plus, njihovi natakarji so res kul. Stara šola.

Tečnost tedna:

  • Vsake toliko časa dobim tisti občutek, da se bom vsak čas ulegla in se nikoli več ne bom premaknila. Nikoli. Več.
  • Največja tragikomičnost življenja je tisti občutek praznine, ko ti v resnici nič ne manjka.
  • Včasih me ima, da bi katerega od obsedenih pritiskovalcev na gumbe pri semaforjih pocukala za rokav in mu zaupala skrivnosti: delovanje križišča ni pogojeno s tem, kdaj so se oni narisali poleg njega.
  • Dnevi, ko si nemočen, so najhujši.

Dejstvo tedna:

  • Dejansko ne vidim razlike med 10-urnim in 6-urnim spancem. Zjutraj sem enako zalimana in zabuhla. Od nekdaj. Tisti štos, da bom šla prej spat in bom zato lahko prej vstala, ne deluje. Sploh.
  • Včasih bi najraje skopirala tuj modus operandi samo zato, ker je moj očitno slab in potrebujem druga navodila za uporabo.

Pobožna želja tedna:

  • Tisti trenutki, ko teorija, pri kateri ti je vse jasno, končno uspe preiti v prakso. Pa tudi, če je zajebano, je to čisto drugo stanje. Make it last, make it last!

.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | 5 komentarjev

Starejši zapisi »