Irena Sirena

Smell like you mean it.

Linktajm

30.08.2015
  • Zdaj vem, zakaj imajo ljudje bazene!
  • Ah, živalski starši … saj vem, da so vse te luštne fore mašilo, ampak lejte, jaz vseeno rada gledam ljubke živali. Sue me.
  • Opletanje z genialnostjo jemljem z rezervo, ampak vseeno me veseli, da je slab “sensory gating” nekaj, o čemer ljudje razpravljajo na bolj resen način kot je samo zamah z roko, hihi.
  • Najprej se mi zdijo triki za reševanje nekaterih težav z ličili super, potem pa se zgrozim ob rokih trajanja za določene izdelke. Oprostite, ampak maskare še nikoli nisem uporabljala le dva ali tri mesece in nikoli ne bi zavrgla svinčnika ali parfuma po pretečenih dveh oz. treh letih. C’mon!
  • In ko smo že ravno pri ličilih … Stoya je spisala en zanimiv prispevek o tem, kaj točno mislimo, ko rečemo “naravno” (ko govorimo o videzu). Ker navsezadnje je tudi “naravna lepota” marketinško orodje. “If my physical appearance were not the main source of my income, the amount of time I spend applying stuff to my skin would be utterly absurd.”
  • “… in začela izzivati nas, žabarje, češ, ejga, žabarji, kaj bi radi, poberite se. Nihče ju ni v tisti gužvi in galami slišal, razen mene, ki sem jima stal najbliže. Jaz pa sem ju le opazoval in si nisem mogel kaj, da ne bi prepoznal podobnosti s fužinskimi čefurji, ki so težili po Ljubljani, prodajali cegle ali preprosto sikali: ‘Kaaajee! Kaa gleaš!’” Goran Vojnović, Misterij žabarstva. Jaz sem se tega, da smo Ljubljančani očitno nekaj, kar je na Štajerskem vredno prezira, zavedla šele nekje na koncu osnovne šole, ko sem bila prvič v Mariboru (in prvič deležna zafrkavanja na račun ljubljanskosti). Res nisem vedela, da je to, da si iz Ljubljane, lahko za koga problematično. Nekaj, zaradi česar te mora napadati (če ne drugače, pač verbalno). Ne vem, poletja sem preživljala na vasi in nikoli nisem razmišljala o tem, da bi bil kdo komu bolj ali manj vreden. Dokler pač nisem prišla v Maribor in ugotovila, da dosti Štajercev misli, da jaz sama mislim, da sem vredna več. What. The. Fuck. Resno.
  • Okoli beguncev kroži toliko nestrpnosti, da velja malo pogledati tudi okoli sebe in preveriti dejstva.
  • “Brez empatije si ne moremo predstavljati boljšega sveta. Pravijo, da se otrok zave empatije v trenutku, ko spozna, da je življenje minljivo. Takrat naj bi šele razumel, da je njegovo življenje – tako kot življenje vseh živih bitij – izjemno dragoceno. In ko smo odrasli, imamo vsak dan priložnost vaditi sočutje. Morda pa je migrantska kriza tudi preizkušnja za oblikovanje novih političnih vizij. Glasnejših zahtev za dobro državo. Za to, da si povrnemo vero in upanje v spremembe. V dobrega človeka.” Irena Štaudohar, Preizkus naše človečnosti (via Delo.si).
  • Če bi imela dovolj kapitala za začeti svoj biznis, bi pri nas naredila takšne sobe za jezo. In če bi bila bogata, bi si kupila tisto mašino, ki ti meče ven bejzbol žogice in bi jih odbijala. To vidim v filmih in to bi res hudo rada imela. Za sproščanje stresa, seveda.
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod linktajm | Ni komentarjev

Posladek dneva

30.08.2015

“I don’t have friends, I have thousands of acquaintances. No friends. I figured I had a wife and children. They took up all the personal time I had. My children are my friends. My wife was my friend. We were opposite but I figured it made for a better relationship that way.”

~ Charles Bronson (3. november 1921 – 30. avgust 2003)

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Tedenska diareja

29.08.2015

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Shiri Appleby pričakuje drugega otroka, Lucy Liu je mama sinu Rockwellu postala s pomočjo nadomestne matere, Goran Dragić je po sinu Mateu dobil še hčerko (in jo poimenoval Victoria), Tracy Morgan se je poročil in Kim Kardashian se noče več nasmehniti za paparace, ker so jo zmerjali med prvo nosečnostjo.

Glasbena podlaga tedna:

  • Metric, The Shade. With eternal love, the stars above, All there is and ever was, I want it all, I want it all, I want it all, I want it all, A blade of grass, a grain of sand, The moonlit sea, to hold your hand, I want it all, I want it all, I want it all, I want it all.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Delala sva šakšuko, nekakšno izraelsko različico sataraša. In zelo rada imam sataraš.

Tečnost tedna:

  • Vsakemu druženju sledi posttravmatski stres.
  • Včasih bi res rada videla tisto knjigo, ki so jo prebrali ljudje s polnim nastopom in prazno vsebino. Pa kar uspeva jim. Malo mahanja z rokami, malo leporečenja, malo reciklaže po tujih idejah, malo grabljenja po tujem delu, pa je. Vsi prijazni, vsi zlagani.

Dejstvo tedna:

  • V moji glavi vedno poteka eno vzporedno življenje in ena vzporedna jaz.
  • Živeti v trenutku je precej nezgodna zadeva … Celotni ustroj današnjega življenja te tako ali tako sili, da nenehno misliš na prihodnost, na varčevanje, na službo, na biološko uro in otroka, na nakupovanje živil in pranje las, načrtovanje, usklajevanje, zmagovanje. Ampak poleg tega je še takrat, ko se znajdeš v “točno tukaj in točno zdaj” trenutkih vedno nekje zadaj prisotna tudi misel, kako to podaljšati, kako to obdržati. In evo, že spet razmišljaš o prihodnosti.
  • Ta teden sem bila tako nadpovprečno družabna, da si zaslužim bonus točke pri izdaji dovolilnice za puščavniško življenje v naslednjih dveh mesecih. Vsaj.

Vprašanje tedna:

  • A če bi se večkrat družila, potem bi bilo tisto enkratno druženje na teden (ali dva, ali tri) manj pretresljivo? Mislim, ker izkušnje iz najstniških let, ko sem se družila vsak dan, ne kažejo na to.

Ugotovitev tedna:

  • Jeba je, če si v istem dnevu na točki, ko se ti ne ljubi več, prav nič, in na točki, ko bi iz kljubovanja vsem skakal v ksiht. Ne moreš imeti v tako kratkem času dovolj energije za jezo in hkrati dovolj velik primanjkljaj za obup.
  • Tista večerna svetloba v poznem poletju. Kar srca zna topiti. Te ljubljanske ulice, ki žarijo ob zahodnem soncu. Človek bi kar umrl tam in takoj in večno živel v tistem zlatu.

.

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod tedenska diareja | Ni komentarjev

Posladek dneva

29.08.2015

“It is impossible to live without failing at something, unless you live so cautiously that you might as well not have lived at all – in which case, yu fail by default.”

~ J. K. Rowling

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Petkova bizarka

28.08.2015

Em, obstajajo predelave pesmi, za katere bi bilo morda bolje, če jih vendarle ne bi posneli. Ampak anesteziologom se je leta 1975 zdelo primerno posneti parodijo pesmi Breaking Up is Hard To Do, ki ni bila namenjena samo interni uporabi ob kakšni zasebni zabavi. Popolnoma podpiram zabavni del katerekoli službe, ampak vseeno. If I wake, I’m going to sue, ‘Cos waking up is hard to do. Hm. I beg of you please give me one more try, I’m only 9, I’m much to young to die. Hm hm. Ampak sicer je črna kar dobra barva za humor …

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod petkova bizarka | 1 komentar

Posladek dneva

28.08.2015

“We cannot be born and we cannot die. Like all energy, we can only change shapes and sizes and manifestations. They forget that when they get old. They get scared of losing and failing. But that part of us greater than the sum of our parts cannot begin and cannot end, and so it cannot fail.”

~ John Green (v knjigi Looking for Alasa ali v slovenskem prevodu Kdo si, Aljaska?)

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | Ni komentarjev

Ko septembrski Vogue namesto mode osvetli raka

27.08.2015

Okej, najprej je treba povedati, da je Penelope Cruz za naslovnico španske izdaje revije Vogue (september 2015) pozirala kot lik iz prihajajočega filma Ma ma, v katerem igra žensko, ki ji diagnosticirajo raka, in da gre del dobička od prodaje revije v dobrodelne namene. Čeprav za mesec, posvečen osveščanju o raku dojk, velja oktober, so se pri španskem Vogue odločili, da bodo priskočili na pomoč s svojo septembrsko številko.

Tako, zdaj, ko smo spravili to iz sistema … Penelope se ni dejansko postrigla na kratko, ampak nosi lasuljo. Še sreča, ker nisem navdušena. Grozno je tudi ozadje naslovnice, ki naj bi očitno nadaljevalo zgodbo obleke, ampak v resnici je vse skupaj videti res ceneno. Mislim, res je grozno, no. Samo zato, ker je revija posvečena dobremu namenu in jo zaznamuje rožnata barva, še ne pomeni, da mora biti narejena na prvo žogo, no.1

In priznam, da sem se po natipkanem tekstu malo prešlatala po joškah. Dajte se še ve.

Fotografiral je Nico Bustos.

  1. Oprostite, mati, vem, da vam gre ta izraz zelo na živce. []
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod fotošop dneva | 4 komentarjev

Posladek dneva

27.08.2015

“I remind myself that focusing on people’s negative opinions will only make me feel like crap. If I start to get discouraged, I take a step back and go, ‘All right, I don’t feel great today, but what can I do to shift how I’m thinking?’ It’s difficult, but the moment you stop saying, ‘I’m really fat’ or ‘I’m ugly’ and just say, ‘Wow, I have this,’ then you’ll see a change.”

~ Rumer Willis

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 4 komentarjev

Nahrbtnik za začetnike

26.08.2015

Vsake toliko časa se zabavam z navideznim spletnim nakupovanjem in malo manj navideznim poslanstvom najti popolnega predstavnika zadeve, ki jo iščem – tokrat je to nahrbtnik. Iščem torej misico med nahrbtniki. Najprej sem diplomirala iz Etsyja, spet, nato še iz nekaterih drugih trgovin, shranjenih primerkov imam ogromno, ampak konec koncev vseeno ni nujno, da bom karkoli kupila. Ne vem, zakaj se mučim s temi projekti, če potem nič ne kupim, ampak ta scena se kar ponavlja.

Glede na to, da sem se šele nedavno zatrdno odločila, da je življenje prekratko za neudobne čevlje in da so edini resnično udobni čevlji superge (ali sandali), bi me nahrbtnik verjetno spremenil v precej hecno ulično kombinacijo oblek (mislim takšnih, na krilo) in športne opreme. Ne bom se pretvarjala, da sem oseba, ki bi jo znala odnesti s tem. Ampak včasih mi je vseeno. Še posebno takrat, ko me zateguje v rami in imam težko torbico torbo. Nahrbtnika pa nisem redno nosila že od srednje šole, pa še tisti je bil očetov vojaški. In podpise od vseh treh članov Green Day je imel gor. Ah!

Kakorkoli, luštnih primerkov je kar nekaj, ampak opažam, da so očitno namenjeni nošnji na eni rami. V čem je potem poanta? V glavnem, prvi levo je naprodaj pri Urban Outfitters (54 dolarjev), sredinski pa pri Accessorize (45,90 eur), ampak ne vem, če so mi všeč ti štosi z nahrbtniki, ki so videti kot torbice in so lahko to ali tisto. Tudi sicer sploh ne maram oblek, ki so lahko krilo, hlače, majica ali šal. Multifunkcionalnost je nekaj, kar bi raje imela pri materialu kot pri kroju, hvala.

Tudi nahrbtnik domače izdelave (Pirate Piška,1 spodaj levo) se mi zdi kar spodoben, ampak ideji o ruzaku nisem dovolj predana, da bi se bila pripravljena ločiti od 80 eur za platneni nahrbtnik.  Trenutno pa mi je itak najbolj všeč nahrbtnik, ki je tudi najdražji – Marc by Marc Jacobs (spodaj desno). Znižan je na 120 eur. Ampak saj pravim, nisem dovolj predana. Predana sem bolj za nivo tistih nahrbtnikov, ki imajo namesto naramnic dve vrvici, ampak imam vseeno  preveč rada svoje rame (ali pa imam kljub trudu vseeno premalo čuta za hipsterjado, heh).

  1. Znamka s šumnikom in spletna trgovina, ki govori samo angleško, krasn. []
  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod fešn obsešn | 11 komentarjev

Posladek dneva

26.08.2015

“Transformation is my favorite game and in my experience, anger and frustration are the result of you not being authentic somewhere in your life or with someone in your life. Being fake about anything creates a block inside of you. Life can’t work for you if you don’t show up as you.”

~ Jason Mraz

[vir]

  • Share/Bookmark

Avtor irena, zapisano pod kjepakdaj | 1 komentar

Starejši zapisi »