Irena sirena

To je bil moj prvi in edini nasvet moji mami, s katero sva šli danes pokukati na gospodarsko razstavišče, kjer se je spet odvijal bazar SILA. Nalednje leto bom imela dva nasveta: “pazi se babic” in “pazi se tistih, ki uporabljajo otroka kot orožje”. Čemu tako? Babice pač uporabljajo tehnike, ki so jih pridobile ob mnogoterem spopadanju za prvo nogo na avtobusu in se preprosto najbolj grozno gužvajo. V množico ob pultu potisnejo roko ali komolec in že kar mislijo, da jim pripada pravica do mesta ob pultu. Nato ponavadi pristavijo še torbico in pol poti je že mimo. Najboljši način za prostor ob pultu je sicer ta, da čakaš, kdaj se bo kdo umaknil in se hitro postaviš na njegovo mesto.

“Otrok kot orožje!” pa je bilo opozorilo, da mimo zopet mašira kakšen starš z nekajletnim otrokom v naročju in ga uporablja za butanje ljudi. Ja, sej se hecam, ampak gneča, kakršna nastane ob Silinem bazarju, resnično ni primeren kraj za otroke. Sicer je bilo pa letos za njih poskrbljeno z otroškim kotičkom, ki je bil spodobno opremljen in za katerega je bilo zadolženih kar nekaj ljudi.

Enivej, na letošnjem bazarju je bila torej neznosna gužva (kot vedno), rož iz Južne Afrike (3000 za rožo) je zmanjkalo v manj kot uri (kot vedno), nizozemskih tulipanov (700 sit za deset rož) in avstralskih bumerangov pa tudi (kot vedno). Sama sem letos zapravljala veliko manj kot lani (vaja dela mojstra) in si proborila le par drobnarij, čebulice za tulipane (Nizozemska), verižico iz železove rude (Avstralija), nekaj slastnih in mastnih zadevic ter ščitnike za ušeska, ki so sicer reklama za Carlsberg, a so tako posrečeni, ker sta dva posamezna in se natakneta vsak na eno uho.

Imela bi tudi eno izmed teh krasnih ruskih čutaric, pa so bile mejčkeno predrage zame (7500 sit):

Malo sem razočarana, ker slovenska stojnica ni ponujala majic I FEEL sLOVEnia (čeprav so bila dekleta za pultom oblečena v njih), Američani letos niso prodajali plišastega jelenovega rogovja, ki se ga nosi kot rajf na glavi (lani so tudi to prodajali, letos pa so jih nosile le “prodajalke”), Portugalci so ponujali le kavo, manjkalo je pa kar nekaj držav, še posebej sem pogrešala lani prisotne Veliko Britanijo, Irsko in Švico. No ja …

Pogrešam tudi stereotipne artikle, kot bi bile na primer baretke pri Franciji in piroške pri Rusiji, ampak okej, prvi so vseeno imeli šampanjec in camembert, drugi pa vodko in matrjoške. Tako ali tako pa gre za dobrodelno zadevo in so vsi odvisni od sponzorjev, zato se ne gre kaj dosti pritoževati.

To je pa ta južnoafriška roža (morda kdo ve, kako se imenuje? sem pozabila vprašati :oops:):