Irena sirena

Včeraj mi je vendarle uspelo videti Urbana in njegove 4 v akciji. Dečko mi je že parkrat ušel, nazadnje v Orto baru, ki ga seveda ni umetnost razprodati do konca, jaz sem pa tja prilezla s polurno zamudo, ker sem potrebovala 40 minut, da sem sploh priklicala taksi in se pricijazila do tja - bila je huda plundra. Tokrat me do Urbana na deževni četrtek dostavil nadvse prijazni PiRoman, fotke pa je še bolj prijazno odstopila Kandela.¹

Kakorkoli že, včeraj sem bila tudi prvič v Cvetličarni Mediapark in še vedno ne vem, zakaj se zadeva imenuje cvetličarna. Edino cvetlico je imel Urban, ki si jo je zataknil za zanko na pasu po tem, ko mu jo je podarila ena izmed mnogih deklic pod odrom. No, v bistvu je bila kar ženska, ne deklica. Urban ji je v zahvalo poljubil roko, ona pa je do konca koncerta skrbno negovala nasmeh od uheljčka do uheljčka. Perfektno.

Cvetličarna, za katero sem sicer mislila, da je večja, je precej luštno koncertno prizorišče. Sploh zato, ker ima tri šanke, pri katerih kljub plastičnim kozarčkom dejansko ne strežejo le piva in vina. In sklepam, da zvok ni vedno tako zanič, kot je bil pri Urban&4, ki so na oder prišli z enourno zamudo, a so zato vsaj ostali na njem skoraj dve uri in pol. Na srečo je Damir Urban hudo energičen in s svojo pojavo ter glasom skoraj nadomesti primanjkljaj ozvočenja. Skoraj. Vseeno bi bili raje deležni popolne kombinacije, a kaj čemo.

Čeprav sem čisto navdušena nad Damirjevim glasom, moram priznati, da sem bila celo bolj kot nad gospodom Urbanom očarana nad basistom (Sandi Bratonja). Vzela bi ga domov. Takoj. (Opažam, da imam očitno nekakšne afinitete do basistov - že pri Mansonu se mi je količkaj zanimiv zdel le mr. bass player).

To je bil sicer po sprejetju protikadilskega zakona moj prvi koncert v zaprti dvorani in moram reči, da sem (na žalost mnogih) precej zadovoljna s tem zloglasnim zakonom. Vonja po švicu, ki naj bi ga cigaretni dim do sedaj uspešno prekrival², nisem opazila, sem pa zato zavohala kar nekaj lepo dišečih deklic. Seveda sem morda imela le srečo, a dvomim, ker je imela gospodična Sreča veliko dela že s tem, da je od mene odgnala vse osebe z ogromnimi nahrbtniki in mi priskrbela luštno pozicijo pred odrom³ z minimalnim številom motečih faktorjev. Ja, včasih se celo zgodi, da se Irena ne pritožuje nad obiskovalci koncerta. No, če se prav potrudim - ne razumem ljudi, ki ne premorejo niti toliko spoštovanja, da bi izvajalca, ki jim je očitno pri srcu, pustili pri miru. Obešanje po ramenih in podobno nadlegovanje zame pač ni izraz tega, da človeka ceniš, ampak zgolj samopomembnosti.

Priti do benda je bilo sicer precej lahko, saj je pristop k odru precej neposrečen (nanj se lahko povzpneš samo s sprednje strani in moraš tako za dostop do žarometov opraviti manjši sprehod med ljudmi). Človek bi na tem mestu pričakoval več kot enega varnostnika, katerega glavna funkcija med samim koncertom je bila sicer opozarjanje redkih prekrškarjev, da ne smejo kaditi. Kadiš lahko samo, če si na odru. Me zanima, če je Urban to odsotnost puhanja sploh opazil … No, po dimu bolj težko - nekomu je bil efekt umetnega dima očitno tako neznansko všeč, da se sploh ni mogel odtrgati od tega spešl efekta.

Kakorkoli že, za dober okus dodajam video za pesem Astronaut, ki so jo fantje izvedli tudi včeraj …

In še nekaj - ne razumem pevcev in pevk, ki kadijo. Preprosto ne razumem, zakaj bi hotel nekdo prostovoljno škoditi svojemu edinstvenemu inštrumentu. Je pa res, da sem malo občutljivo dete in se mi je večer (khm, noč), preživet v enem ali drugem lokalu, naslednje jutro vedno poznal na glasu. To jutro nimam knedlastega občutka v grlu. Vau.

1. Moja malenkost je zelo hvaležna za oboje! [↩]
2. Še vedno mi ni jasno, na čigavem zeljniku je zrasla ta genialna ideja o nekem drugem smradu, ki naj bi z ukinitvijo kajenja nadomestil tobačnega. Mogoče imam pa samo jaz zelo slabe vohalne sposobnosti. [↩]
3. Okej, tu je imela v resnici prste zraven Kandela, heh. [↩]