Irena sirena

Prenasičenost s prazniki sem na ekran izlila že včeraj, danes je čas za darila. Včasih se mi zdi, da stres pri nakupovanju ne odtehta veselja, ampak ker so se moja merila z lanskoletnim ogromnim razočaranjem izjemno znižala, sem letos precej prijetno presenečena. Okej, mogoče ne presenečena, ker sem pri meni namenjenih zavojčkih že na otip takoj ugotovila, za kaj gre, a vseeno. Včasih smo darila odpirali po obvezni večerji, ki je bila vsako leto ob 18h, danes smo te ure že prilagodili. Otroci pač niso več otroci in jih zvečer ponavadi ni doma, skupno večerjo pa smo tokrat spremenili v babje kosilo v Vegedromu. Čemaževi štruklji so bili presenetljivo dobri, ampak jaz sem še vedno totalni naan slut. Naan je tale kruh:

Čemaževi štruklji s cvetačo in sojo:

Čeprav nisem imela nobenega namena zapravljati, sem si v mestu mimogrede kupila škorenjčke, ki so me presenetili s popustom. Noro udobni so!

Dedek Mraz pa me je počastil s parfumom, ki sem si ga nedavno izbrala za svojega, pa še nisem bila pripravljena zanj odšteti potrebnega denarja ter rokavičkami, ki imajo ločene samo palce in so na notranji strani obložene z nečim zelo toplim. Saj veste - za moje zmrzljive prstke.

Dežurni dedek Mraz je sicer pozabil na edino stvar, ki sem si jo zaželela na glas (nogavičke), me je pa zato tokrat presenetil tudi vrhovni poglavar (beri: ata), ki je namesto ustaljenega nakita, ki izjemno redko nosim, tokrat obdaril z malim obeskom za mobitel. Seveda mi je vse skupaj všeč čisto po sreči, ker še sama ne bi mogla z zagotovostjo trditi, da bi mi lahko bil ta kič všeč, ampak mi je. Pa še swarovski kristalčke ima (like it matters ...). Nekatere male kičarije so mi zelo pri srcu in tale slonček je takoj postal ena izmed njih.

Sedaj rabim samo še nov mobitel, ker je stari že hripav, ampak v trgovini dveh mojih izbranih modelov seveda niso imeli. Po praznikih. No ja, pa po praznikih. Sem si pa končno (ampak res končno!) kupila nova očala (rabim za računalo) in tudi ta so imela lušten popust. Čez dva tedna bodo opremljena z mojo super debelo lečo (imam dioptrijo samo na enem učku) in čisto moja. Vseeno mi še ni dovolj in kar sanjam o tistih sončnih očalcih, ki sem jih nejevoljno zataknila nazaj na stojalo … Ah. Nepobolšljiva sem. 100% potrošnik. Pa še sram me ni.