Chagall, 23 stopinj in komuniciranje v angleščini
Četrtek, 13. marec 2008“Zemljo krast se gremo, zdej smo na Hrvaškem,” je bila uvertura v včerajšnji izlet. Tako kot Chef se je tudi naša mala druščina namreč odpravila v Zagreb na razstavo Marca Chagalla, ki je v zadnjih vzdihljajih. Razstava, ne Chagall, on je umrl leta 1985 star skoraj 100 let. V bistvu sem pričakovala, da bo slik še več, najmanj všeč so mi bila - kot ponavadi - dela z biblično tematiko, najbolj pa kolaži.
Za vreme smo zadolžili Pi.Romana, ki je svoje delo opravil zelo vzorno in nam priskrbel 23 stopinj. Imam dokaze:
Martinčkanje na špici in opazovanje Zagrebčank, katerih trenutna uniforma so (še vedno) pajkice ter krilca in temne najlonke, srebanje zelo dobrega kofetka in mestni vrvež so pravi naslov za polnokrvno zagrebško uživancijo. Na žalost je kasneje pihalo, jaz pa sem že od torka negovala zlovešč občutek nagnjenosti k prehladu, tako da se danes že igram garderdamo na zasebni zabavi mojih sinusov. Malo so me potolažile hrvaške kremšnite in kesten maroni. Sladice iz kostanja so obvezne - v Zagrebu imajo vsaj dejansko okus po kostanju, pa še izbire je ogromno. Malce so se pomečkale med transportom, a oblika je itak sekundarnega pomena, sploh ko za tovrstne zadeve pri sosedih zapraviš ravno polovico manj kot pri nas (za zadevice na spodnji fotki sem odštela 34 kun oz. približno 4 evre in pol). Svetovni trg surovin ima za Slovenijo očitno drugačne cene kot za Hrvaško.
Včeraj sem sicer še enkrat ugotovila, da ne razumem Hrvatov. Ne njihovega jezika, ampak njih. V muzeju smo v slovenščini vprašali, kje je stranišče, odgovor pa nam je garderoberka servirala v angleščini. Mislim, resno?! Zdi se mi prav bizarno, da bi se Slovenci in Hrvati med seboj pogovarjali v angleščini. Neumnost ali ponos? Kombinacija obojega, verjetno, a vseeno neskončno bedasto. Ko je Kandelo kasneje na trgu ogovoril nek dečko, ki je prodajal svojo knjigo, se ji je po kratkem pogovoru v hrvaščini (on) in lepi slovenščini (ona) zahvalil s “thank you”. Mi pač za zahvalo rečemo “hvala”, medtem ko Hrvati rečejo “hvala”. Razlika je vendar očitna, mar je ne vidite?
Mali posrani kiosk v velikosti povprečnega bankomata:
Je kajenje dovoljeno ali ne?
Jebentiš, a te torte ste jedli v kavarni na Jelačićevem trgu? Matr vola.
A to je njihova posebnost, da se v angleščini pogovarjajo s Slovenci ?!? Nisem vedel… namreč, tudi v tisti oštariji, ki smo jo vsi obiskali, je tip na vsak način hotel govorit v angleščini. In to vrrhunski!
hah tale tazadna slikca je pa res nekam čudna… mogoč so jo namestili potem so pa uvedli zakon pa ni šla prva sol pa so kr obe gor dali
dol sm misnla
@chef, dobrote so iz Vinceka, to je legendarna slaščičarnica tam pri vznožju vzpenjače na Ilici.
mi smo jedli v taisti oštariji in je tip na srečo govoril hrvaško in razumel slovensko
Zdravo, že neki časa berem tvoj blog, ful mi je všeč (predvem po estetski vrednosti, če se razumemo…), upam, da je kul, če tole mal pokomentiram? Namreč Hrvate in angleščino. Nisem mogla verjet, ko mi je ena kolegica, ki dela v Zari (in obvlada vse jezike bivše juge) pravla o Hrvaticah, ki ti v primeru, da jih ti ogovoriš v njihovem jeziku, začnejo odgovarjat v angleščini in se tudi med sabo pogovarjajo (v očitno srednješolski) angleščini. Midve smo pol gruntale, če je to neka najstniška slengovska stvar, ampak očitno ni.
Drugače me je pa na sploh motilo - čeprav je zgodovinsko čisto logično in je očitno sam moj pet peeve - da so hrvaški politiki itd. na naši televiziji vedno prevajani, slovenski so se pa do nedavnega (v zadnjem času se mi zdi, da tega ne opažam več) trudili s hrvaščino (novinar, ki ga je spraševal, se pa s slovenščino ni). Zdej samo še čakam hrvaškega politika, ki bo na slovenski televiziji odgovarjal v angleščini.
ti ej… ko smo bli decembra v beogradu in sem ukladal eni bejbi po “srbsko”, me je čez en čas vprašala, da če neb raje po angleško poskusil… da me bo bolj razumela:D:D:D
Irena, ne vem, če veš, ampak preden sem gospodiču povedala, da njegove knjige, žal, res ne bom kupila, se je pohvalil z recitalom nekega bolj ‘tehničnega’ odlomka iz neke knjige, ki ga je izvedel v slovenščini. Je rekel: “A veš, da znam jaz tudi nekaj v slovcenščini?!” Potem je začel …
Ta je bil čisto simpatičen. Svašta!
Naj še jaz kot 50% hrvatice (moj oče je namreč hrvat)dodam glede hrvatov in njihovega razumevanja slovenščine, dejansko oni nas razumejo približno tako kot mi makedonce. Kr neki, al pa čehe naprimer, razumeš 3, 4 besede več pa ne.
Dejstva zakaj mi razumemo hrvaško oni pa ne slovensko.
1. vsak slovenec starejši od 26 let se je srbohrvaščine učili v O.Š. Hrvati se slovenščine niso.
2. veliko slovencev večkrat gleda filme, serije in športne prenose! na HRT kot pa na RTV. Mislim, da se lahko vsi strinjamo da oni ne posegajo po naših tv kanalih.
3. Dragojević, Grašo, Gibonni, Novković,… so v križankah razprodani. Naši izvajalci tam niso množično poznani, kaj šele poslušani. (Predina in Siddharto npr. moja Nona ne pozna, da ne bo kdo njiju izpostavljal)
4. S tem, ko gledamo srbske filme, tv serije se učimo tudi hrvaščino,…
Če vi njim govorite v slovenščini, mislijo da itak ne znate hrvaško, zato vam ne odgovorijo v hrvaščini, ker pa oni ne znajo slovensko se poslužijo najbolj univerzalnega jezika angleščine. Simpl.
Pa še en primer, ki lepo ponazarja jezikovne bariere. Ko sem enkrat sredi Cresa klicala očeta: “oči, oči” je k meni priteklo 5 babic, da kaj zaboga mi je padlo v oči.
@ema, vse lepo in prav, ampak familija od mojega bivšega tipa, ki je Hrvat, nikoli ni imela problema s tem, da bi me razumela. Tako da ostajam pri tem, da je 60% vsega odvisno od volje. Šur, kakšne besede so bile problematične, ampak če sem govorila počasi in bolj pravilno slovenščino, ni bilo takega problema. Mlajša generacija morda manj razume, a vseeno.
in tudi ko me v Sloveniji ogovorijo naši južni bratje, da jim povem kako se pride kam, ali kaj podobnega, nikoli nimajo problema z razumevanjem slovenščine. Je pač v njihovem interesu.
se dobro zavedam, da je v Sloveniji prisotne veliko več hrvaške kulture kot obratno, ampak v bistvu se nisem spraševala o tem, zakaj mi njih razumemo, oni pa nas ne.
Le bizarno se mi zdi, da bi se Slovenec in Hrvat pogovarjala v angleščini.
@kandela, jst sem samo thank you slišala
glede spodnje slikce. na tadesni, z drečo obrobljeni, je črta samo čez čik, čez dim pa ne
mogoče so prepovedani neprižgani cigareti.
Kje so piče?
Čeprav najbrž nisem ravno idealen primer slovenca, saj živim par sto metrov od meje in je moja mati hrvatica, se strinjam z Ireno. Vse je le stvar dobre volje. Namreč na nekem gostovanju v Zlatih Moravcah smo se s slovaki vse dogovorjali v mešanici slovenščine, hrvaščine in domačega narečja.
nam na morju niso hotli posteč…smo čakali kot neumni pol ure in potem vprašali kelnara, če lahko naročimo, pa je reko da v njihovem lokalu ne strežejo slovencem…it did not feel good
Pa kako lahko reče da ne streže slovencem? *shocked* Jaz nimam s tem nobenih slabih izkušenj, včasih celo po slovensko govorim, pa dobim odgovor v hrvaščini, včasih se pa res potrudim tudi po hrvaško kaj povedat. (vprašanje koliko me ljudje dejansko razumejo)
@Buba, tale je pa res … jst sem pa že doživela, da se je kelnar v restavraciji na Dugem otoku samo z mano pogovarjal, tipa, ki je bil Zagrebčan, je pa ignoriral
kao da so hrvaški turisti še slabši od slovenskih 
Ojoj!
No, moj brat, 9 let mlajši od mene (praktično “povojna” generacija oz. med poslednjimi Jugoslovani rojenimi tu :)), pa res ne razume hrvaško. Nisem mogla verjet. Verjetno posledica eminih razlogov (premlad, ne gleda hrt, ne posluša onih).
Ampak Ema, jaz sem makedonce razumela, če sem se potrudla…Pa tud Čehe. Pa se men samo zdi, al alkohol vedno pomaga pri razumevanju kateregakoli jezika. In govorjenju ;D
Razumevanje jezika je res odvisno od volje. Nekdo je omenil učinkovito komuniciranje s Slovaki. Mi smo se pa v Rusiji čisto dobro znašli tudi z Rusi. To je primer naroda, ki angleško res ne zna, ker imajo popolnoma vse televizijske vsebine sinhronizirane v svoj jezik. Angleščine sploh nikoli ne slišijo, razen tistih, ki se jo dlje časa učijo v šoli (naglas pa je kar je). Po rusko smo se vse zmenili, sicer smo mahali zraven z rokami in to, ampak je šlo brez težav.
Hrvate tudi vse razumem, povedat ne znam nič, ampak nekako ne verjamem, da oni nas tako slabo razumejo. Tistih besed, ki se razlikujejo, tudi jaz pri njih ne razumem. Pa pač razbereš iz konteksta.
Glede uporabe angleščine, meni so tudi kolegi iz Srbije že rekli, naj jim raje pišem e-maile v angleščini, ker slovensko slabo razumejo. Srbohrvaščine se pa jaz v šoli nisem učila. Pa smo si pač pisali v angleščini. Mogoče so tako navajeni komunicirati s tujci v angleščini, da jim je tako pač lažje (ali avtomatično).
p.s.
kar se tiče tv vsebin se pa strinjam, da Slovenci več gledamo hrvaške programe. Gotovo tudi to vpliva na razumevanje jezika.
S Slovenci in Hrvati je tako kot z ženskami - večina ima inferiorne komplekse.
Jaz kot svobodomiseln duh menim, naj se govorca sama sporazumeta, v katerem jeziku se najboljše počutita.
Seveda pa si srčno želim, da bi se Slovenec in Hrvat pogovarjala vsak v svojem materinem jeziku.
Bi bilo pa lepo, če bi živeli v slogi, posebej sosedje. Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.
A je tako Katarina?
no, da še jaz eno navržem…hrvati nas razumejo “polovico bolj” kot srbi npr. to so zgolj resnice in ne sprenevedanja. tak je, vem iz premnogih, milijontih izkušenj. in to je res absurd, tako obnašanje od sosedov s temi pozdravi in osnovnimi pogovornimi izrazi, ki so si s slovenskim jezikom identični, manj s srbskim npr. ampak še nisem res doživela ne od sebe, ne od srbov npr. da bi se šli angleščine…ja no, res je, da se jaz vedno z veseljem menim v državah bivše juge po južno
sem pa slišala ja za take podobne primere žal spet s hrvaške. to so skrajni nacionalisti. tud če pride na našo zemljico kdo iz hrv, srb, Cg…govorim po srbsko pač…(pa ne se morebiti obešat na to zakaj ne rečem po hrvaško - čeravno se danes hrvaščina že precej razlikuje od srbščine).
no in tud znanca iz zagreba sta, ko se nisem spomnila kake specifične besede, razumela slovensko.
sem bila lani v zagrebu in bila navdušena nad “klimo” v centru mesta…mlajši narod od 20-40 pa je itak porihtan v “nulo”
seveda pa taki primeri bazirajo na komplexih in nepopravljivim “obžalovanjem in nerganjem” nad zgodovinskimi dogodki, katere bi morale nove generacije že zdavnaj preseči…
uuu, one slaščice zgledajo ACHANTE!
madona ste meli toplo!
[…] Marc Chagall oz. Марк Захарович Шагал (Mark Zaharovič Šagal) se je konec 19. stoletja rodil v judovski družini blizu mesta Vitebsk, ki danes pripada Belorusiji. V svojem razgibanem življenju, ki ga je živel 97 let, je ustvaril veliko število slik. Kot je bilo zapisano po raznih medijih, smo si v hrvaški prestolnici ogledali 160 slik, ki so jih spremljale nekatere razlage izključno v hrvaščini. Poleg zelo lepe karte nismo dobili nobenega prospekta, ki bi razstavo še malo bolj razložil. O tem, da smo nekajkrat na naša vprašanja v slovenščini dobili odgovor kar v angleščini, je pisala že Irena. […]
Vsi se med sabo razumemo kadar gre za biznis. Keš zjebe vse govorne pregrade.
irena, dalmatinci raje oblegajo lepa dekleta kot pa zagrebčane moškega spola…
dobro, da nam niso rekli, naj se spakiramo, da rabijo mizo za nemce al pa talijane…
ej, moja seka je imela dol ne vem kje že, v enem istrskem mestu, službeno kosilo. rezervirali so ne vem kdaj že, pa so jim potem, ko so prišli na lice mesta, mimogrede skenslali rezervacijo, ker so lih dobili grupo nemških turistov. ne morš verjet …
Glede angleščine v lokalih, meni se je enako dogajalo v Beogradu, ful čuden občutek, čeprav je moja srbščina verjetno res bolj srbohrvaščina, ampak razumljiva je pa bila, so npr. v restavracijah striktno odgovarjali v angleščini. Seveda, če potem res začneš kaj bolj podrobno spraševat v angleščini, pa samo čukasto gledajo. ne vem od kje ta taktika, je pa neprijeten občutek.
E ma ste vidlo Kostelića, ki je na smučanju prejšnji vikend kr veselo govoriu po slovensko z našim komentatorjem:) Ne dajat vseh v isto kanto:D
sej ne dajem vseh v isti koš, moj bivši tip je tako perfektno govoril slovensko, da dva tedna sploh dojela nisem, da ni od tukaj
siggi: Kosteliči so bili dolgo časa v Celju in mislim, da je Janica celo bil(a) sošolka enega od mojih znancev. Tako da njegovo poznavanje slovenščine ni neobičajno. Je pa zelo pozitivno, da se je potrudil.
In kar se tiče južnih jezikov: iz principa in zaradi dejstva, da jezika ne obvladam - glede na to, da je naš OŠ kurikulum vseboval samo eno leto predmeta, vedno govorim slovensko, vendar razumem njih, če govorijo po svoje. Če pa pride do dvoumnosti, je pa angleščina vedno univerzalen jezik. In ne, nikoli nisem imel težav z jezikom. Nikjer.