Ne bom več zamujala z vračilom knjig, res ne
28.04.20084,80 evra me je ozdravilo. Saj vem, da imajo vsi neke horor zgodbice o nekajmesečnem vračanju knjig z opomini vred, ampak jaz tega pač ne delam. Izjemno redko zamudim z vračilom knjig, kar je še bolje, saj me je petdnevna zamuda štirih knjig olajšala za starega jurja. Madonca … Mi je skoraj žal, da sem jim pred letom ali dvema vrnila knjigo, ki so jo sicer razmagnetili, ne pa tudi registrirali kot izposojeno. Oni mi pa v zameno računajo zamudnino tudi za nedeljo, ko knjig tako ali tako ne bi mogla vrniti.
V bistvu ne razumem, zakaj so računali šestnevno zamudo. Knjige bi morala vrniti 23. aprila, vrnila sem jih danes (28. aprila), to je zame petdnevna zamuda. V bistvu štiridnevna, ker nedelja ne bi smela priti v poštev. 
Ah ja, saj vem, da sem si sama kriva. Zadnji mesec sem imela rokovnik zaradi razcepljenosti med dvema sobama manj pod nadzorom kot ponavadi, ampak me je že izučilo. Za 4,80 evra pač dobim dva indijančka, pa še drobiž mi ostane. Dve čokoladni tortici v Zvezdi. Ne, lažem, za slednji bi mi zmanjkalo 40 centov. 4 kepice sladoleda in drobiž za pouličnega glasbenika. Ampak okej, saj tudi financiranje knjižnice ni tako zgrešeno …
tud jaz ne razumem kako to štejejo dni in me je ene parkrat kr dol vrgel k sm vidla zamudnino.
aja maš pa zlo zanimiv izbor knjig! mogoče si zarad tega zamudila k si mogla vse preštuderat.
jst bom plačo počakal, potem pa grem vrnit une dve, k je že prah gor:D
@petra, Foucaulta sem še podaljšala
@teoo, ti raj počakaj tisti dan, ko odpišejo zamudnino če vrneš knjige
Zato je pa fino poznat knjižničarke, s katerimi se lepo zaklepetaš in ti odpišejo dolgove, ker že dolga leta pridno bereš
Sicer pa si prav povedala - financiranje knjižnice je OK. Raje dam za zamudnino knjižnici, kot pa da me oglobi nek študent z redarsko čepico, ker sem za pet minut zamudila na parkirišču kjer je 1 uro zastonj z listkom.
Ti niso zaračunali le 3 dni? 8 knjig x 3dni = 24 enot? Ne vem, morda se pa motim.LP
ne znam brat lastnega računa
ne vem zakaj sem mislila, da je zamudnina 10 centov na dan.
in zdej razmišljam, koliko knjig sem v resnici imela s tem datumom, ker mam preveč knjig, izposojenih ob različnih dneh …
glede na to, da sem enkrat plačala zamudnino za dva dneva praznika dvomim, da nedelje ne bi šteli.
jep, zdej sem še enkrat preštudirala prejšnji in zdejšnji izpisek, v bistvu so imele samo štiri knjige pretečen rok vračila, ostale vrnjene so bile še okej.
Se strinjam. V knjižnicah se izvaja izjemno nekorekten način zaračunavanja zamudnin. Računajo tisit dan, ko bi jih moral rniti, plus vse dni, vključno z dnevom vrnitve in plačila. Sramota.
huje je še pri dvd-jih ko tako visoko zamudnino plačaš za en dan
Irena in Cencamarina, sem radoveden, kaj pravijo na opisano “financiranje knjižnic” avtorji izposojenih del, ki (upravičeno) tožijo nad višino obračunanih avtorskih honorarjev.
Če je prejemnik kulturna ustanova, to a priori še ne pomeni, da je dajatev upravičena (velja seveda tudi obratno).
Verjetno je štetje rokov pravilno, če hkrati velja, da se rok za vrnitev ne izteče na dan, ko je knjižnica zaprta, ampak s pretekom prvega prihodnjega delavnika.
Hmm, a ni čist vseeno kako štejejo? Dovolj je, da se pozanimaš in vrneš v roku. Pač plačamo zaradi svoje lenobe ali neumnosti in se potem jezimo zaradi istih. Si pač nismo všeč takšni, pa še dve tortici pri Zvezdi manj si lahko privoščimo. Ampak, Irenca rules anyway…
Hjao, raje ne fotkam svojih zamudnin iz CTKja…
V naši knjižnici lepo piše (citiram):
(čeprov se tudi čez leto nabere po teh 15 centov…)
“Zamudnino plačujejo člani za vsak dan zamude, vključno sobote, nedelje in praznike.”
Zakaj je tako ne vem, ampak glede na to da si opozorjen vsakič ko prideš v knjižnico (listek na vratih) in da si bil opozorjen ko si se včlanil, pač nekak nimaš pravoglasanja. Pa še na sms se lahko naročiš in si sicer ob 15 centov, ampak še vedno, boljš kot ob 5€
Mitko, rok se ne more iztečt na ne-delovni dan, ker se (vsaj pri nas) vedno izteče na isti dan kot si si knjigo sposodil - torej če si jo sposodiš v sredo, jo moraš vrnit čez 3 tedne v sredo.
No, tole še nekako gre, mene je pa dejansko vrglo na rit, ko mi je ona teta rekla, da moram plačat, ker sem si rezervirala knjigo.
to, da se rezervacije plačajo, že vem. razen če gre za knjige, ki so trenutno v knjižnici, te ti ponavadi rezervirajo brez plačila, leposlovja pa itak ne moreš rezervirati, če ga ima nekdo izsposojenega.
@Mašon, ko sem plačevala članarino sem preveč energije porabila za to, da sem baburi za pultom dopovedala, da ji ne mislim povedati čisto nič o mojem službenem ali neslužbenem statusu in naj mi preprosto zaračuna članarino kot samoplačniku al whatever.
Resno, prčkanje po osebnih podatkih mi gre hudo na jetra, čist za vsak kakec moram navesti svašta zadev, ki se jih ne tičejo.
aja, btw, šok sem doživela tudi, ko mi je enkrat poba za pultom “prijazno” ponudil vrečko, da bom lažje nesla knjige, potem, ko sem vse spravila notri, jo je pa še zaračunal. reklamno vrečko. morala bi vse skupaj vzeti ven in mu jo vrniti, ker mi ni prej povedal, da to ni zastonj, pa sem bila preveč šokirana za kakšno hitro reakcijo in sem samo plačala.
Opa, Foucault …
Ker si občutljiva pri razkrivanju osebnh podatkov, domnevam, da se je “delavka” strinjala z javno priobčitvijo svojega imena (ki je seveda tudi osebni podatek).
zakaj pa dajejo osebne podatke na račune, ki so moji?
tebi na čast sem zbrisala ime. bodi počaščen, prosim.
Naša lokalna knjižnica živi od mojih zamudnin.
Menda nisem trdil, da bi moralo biti ime “prizadete” skrivnost; želel sem “le” opozoriti, da je (bila) objava njenega imena protipravna/napačna, če z njo ni soglašala; pri tem sem apeliral na tvojo občutljivost z namenom olajšati empatijo.
In kdor popravi (svojo) napako, mora biti vedno deležen priznanja /čestitk. Če pa vztrajaš - sem zelo zelo počaščen; hvala.
…pri tem sem apeliral na tvojo občutljivost z namenom olajšati empatijo.
Ko ti pišeš jaz slovar rabim.
Ah, Mitko… Nisem tako kulturno blažena in knjižnice nimam tako rada zato, ker je kulturna ustanova. Rada jo imam, ker tam notri delajo fine punce, s katerimi se že dolgo poznamo, ker je tam tišina, ker lahko prelistam revije v miru, ker si izberem knjige in vsebine, ki jih želim in potrebujem - in zato praktično nič ne plačam, razen letne članarine.
Ti pa dam absolutno prav glede knjižničnih nadomestil, prijatelj - vendar to ni krivda knjižnic, temveč debilne ekskrementne slovenske kulturniške politike, ki bizarno nezadostno podpira avtorje knjig in določa prenizka knjižnična nadomestila. To me izredno žalosti in hkrati jezi, pa kljub temu ne morem nič narediti. Proračun mi na žalost ne dopušča, da bi knjige kupovala. Berem jih pa redno. Za to se lahko zahvalim knjižnici.
Se pa zavzemam za višja nadomestila, če boš kdaj pisal kakšen protestni dopis dr. Simonitiju, se takoj podpišem.
Hvala, Max; a ko ti pišeš, jaz tudi v slovarju ne najdem odgovora; razmišljam namreč, ali naj vaša lokalna knjižnica živi še dolgo in srečno (v izobilju), ali pa bi bilo bolje, da ji zdajci usahne vir preživetja. Kaj ti misliš?
Irena, vrečko ti je ponudil in jo zaračunal!?
Ma v kakšne knjižnice vi hodite?
Upam, da se pri nas kaj takega v prihodnosti ne bo zgodilo.
Ah, Cencamarina, draga prijateljica, zdaj pa te ne razumem - se ti tržno obnašanje knjižnic zdi sporno ali ne.
Morda pa jaz nisem dovolj kulturno blažen, a interesi avtorjev in knjižnic so glede izplačila honorarjev konfliktni. Občuduješ bogat knjižnični program, a hkrati spregledaš, da je (debilna) kulturna politika prav v interesu knjižnic (argument je, da bi o višjem knjižničnem nadomestilu knjižnice množično zapirale vrata).
Pa praviš, da ne moreš nič narediti glede prenizkih nadomestil, hkrati pa se ti zdi smiselno podpisovanje protestnih dopisov.
Pa še zadnji paradoks: sem nekje prebral, da se knjig ne izposoja, le kupuje in podarja. No, jaz si knjige lahko privoščim, a kaj ko jih ne berem redno.
(Max, sem štel - niti ene tujke)
Kako je Zgodovina seksualnosti? Imam jo v planu že kar nekaj časa
Opa, katere kjige si brala
Le priznej, da si bla tolk prevzeta, da si pozabla, d bi jih blo treba vrnit 
pha, naslov teh bukvic je veliko bolj zabaven kot vsebina (ampak a ni tko glede večine stvari v življenju)
@Mitko, jaz te razumem samo, ko uporabljaš tujke, ker so potem tvoji stavki začuda veliko krajši in bolj logični.
Mitko, Mitko…
Tržno obnašanje? Zamudnina je tudi tržno obnašanje? Saj imaš na voljo, da vrneš knjige pravočasno, o višini zamudnine pa si tudi obveščen vnaprej. Ireni pa je fant podtaknil plačljivo vrečko in ji za to ni povedal. Prvič v življenju slišim, da knjižnice prodajajo vrečke. To se mi zdi sporno, zamudnina pak ne. Imel si določen čas na voljo, da knjige prebereš. Če jih ne vrneš, jih drugi ljudje ne morejo brati. Zato si kasneje sankcioniran v skladu s predpisi, ki za knjižnice veljajo že od nekdaj in je prav tako. Z veseljem jim plačam, če sem zamudila. Lahko se financirajo z zamudninami, ampak to je OK, ker gre za knjige - trženje vrečk (pa kmalu še česa) pa je druga godba. Kot pa sem omenila, še vedno raje dam njim, kot enemu defektku, ki me je oglobil zaradi parkiranja. Samo to sem želela izpostaviti.
Po drugi strani se mi sploh ne zdi tako paradoksalno, da podpiram knjižnice, po drugi strani pa avtorje. Menim, da blagostanje knjižnic nima zveze s politiko ministrstva za kulturo v zvezi z nadomestili. Mi lahko razložiš? Knjižnicam je šlo dobro prej in jim bo šlo tudi v prihodnosti, enako, pa če bodo nadomestila trikrat nižja ali trikrat višja. Popolnoma enako bo. Če bodo avtorji imeli višja nadomestila, bodo knjige še zmeraj enako stale v knjigarnah in ljudje si jih bomo še zmeraj veselo izposojali iz knjižnic. Pojasni, zakaj bi zaradi višjih nadomestil knjižnice zapirale vrata?
Tisto s protestnim dopisom je bilo pa ironično, vendar sem najbrž slabo zapisala, da ti je ušlo. Kakopak, protestni dopis dr. Simonitiju ne bi rešil popolnoma ničesar. Pa če se zraven še na glavo postaviš in zaplešeš tango na trepalnicah. Vprašaj Deso Muck ali Svetlano Makarovič, najbrž ti lahko potrdita.
Pa lepo, da si lahko privoščiš knjige. Vsaj nekdo.
Oh, Cencamarina, jaz - Mitko, Mitko… (ts ts ts?) - se opravičujem, ampak tvoj odziv me ni le razočaral, ampak tudi prizadel.
Se spomnim, kako prijazno si nekoč odgovorila na nek agresiven komentar (se mi je celo zdelo vredno javno komplimentirati), danes pa nekaj povsem drugega, a najbrž mi je kaj ušlo. Mene recimo zmoti, če nekdo nekaj terja brez prosim (npr. “pojasni”), ali pa bodica “vsaj nekdo si lahko privošiči knjige” - ne vem, a se mi tu očita hvalisanje ali kvazi-snobizem.
Ne vidim nič spornega pri zaračunavanju vrečke ali zamudnine. Mercator ne prodaja svojih reklamnih vrečk, a jih vseeno zaračunava. Tudi knjigarna Vale-Novak jih recimo ne, pa jih tudi ne zaračunava. Pač stvar tržne politike.
Plačilo zamudnine ni pogojeno s tem, da knjig v času zamude nihče ni mogel brati - pač pa je zgolj posledica prekoračitve roka. Po drugi strani pa sem včeraj igral tenis dobro uro in pol, a sem plačal le za eno uro (sem si oddahnil, da se ne postavljam z golfom).
“Pojasni”: splošno znano je, da so proračunska omejena pa da ekonomska stroka zahteva večji proračunski presežek (šparanje); sama tudi ugotavljaš, da je izposoja v knjižnicah praktično brezplačna. To pomeni, da se knjižnice, kot tudi knjižnična nadomestila, plačujejo iz proračuna. Če bi se torej povečala nadomestila, bi se podražilo delovanje knjižnic. Kar bi pomenilo, da bi se ta višek denarnih sredstev - saj vlada vztraja, da več ne more prispevati - moral pokrivati iz članarin, knjižnice pa menijo, da si ljudje knjig potem sploh ne bodo več veselo izposojali. Lahko pa bi se proračunska sredstva namesto za knjige (”vsebine,ki jih želiš in potrebuješ”), osebje (”fine punce”) namenjale za nadomestila. Hop, pravijo knjižnice, to pa že ne. Upam, da sem vsaj približno pojasnil, sicer pa se tolažim, da je bilo o tej problematiki napisanega že veliko bolj pametnega. Sam sem želel izpostaviti, da se mi zdi pomembno, kako knjižnice razpolagajo s svojimi prihodki.
Mi je ušlo, priznam; je to s potrdilom DM ali SM ironično ali resno? Kulturni minister pa se mi zdi zelo kulturen, za cirkuško predstavo ali ples se zato verjetno ne bi zmenil, upam pa, da ga prepriča moč argumenta. Gotovo pa je zgrešena forma “protestno” pismo, saj bistvo sodobnih družb ni v negativnih paradigmah (kot so prepričani številni domači prenapeteži).
Se zahvaljujem za polemiko in te lepo pozdravljam, M.
Hehe, kaj vse ne slišiš tukaj gor… Mitko, vse je lepo razloženo, a žal napačno. Avtorska nadomestila nimajo skoraj nobene zveze s knjižnicami, kar se tiče proračunskih postavk - so dejansko le merilo, ki so ga postavili za določanje odmerjanja nadomestila. Kako se bo razdeljevalo avtorska nadomestila določijo avtorji oz. njihovi predstavniki kar sami - v obliki Društva pisateljev Slovenije. Oni določajo minimalno mejo in maksimalno mejo izposoj, ki pridejo v poštev da sem jim nadomestilo izplača: to pomeni torej da moraš biti vsaj n-krat izposojen LE v splošnih knjižnicah, če pa si prevečkrat - pa jebiga. Sistem je tak, da polovico denarja od teh nadomestil namenijo neposredno najbolj izposojanim avtorjem, polovico pa za štipendije najbolj zaslužnim oz. nadarjenim avtorjem, članom Društva. A tu je kar nekaj slabih strani tega:
1) te štipendije se delijo precej “na oko”, tudi tistim, ki so neperspektivni, a blizu koritu - da “študirajo” kaj napisat kje v Kanadi ali na Škotskem
2) vsled prej povedanemu ostane premalo denarja za najbolj izposojanim, tako ti npr. obračunajo le 30.000 izposoj, za ostalih (npr. 50.000 kot je to pri Desi Muck in Bogdanu Novaku) pa se lahko obrišejo pod nosom
3) sistem je pa tako ali tako diskriminatoren, saj se izplačuje le domačim avtorjem, ne pa tudi tujim. V tem priemru bi 3/4 keša pobasali nasledniki Agathe Christie pa kakšna Victoria Holt in podobni, pri nas pa le Muckova, Novak pa kaka Makarovičeva, potem pa bi se kaj hitro končalo
Mogoče bi te stvari znala v red spravit nedavno nazaj ustanovljena Agencija za knjigo pri MK, a močno dvomim - ko se gre za keš, Slovencel ne popusti
p.s. Kar pa se tiče vrečk, tudi jaz bi bil za brezplačne…
Sej res pozabil sem napisat še eno slabost:
4) obračunava se le izposoja v splošnih knjižnicah, kje so pa potem še visokošolske in šolske, pa specialne knjižnice? Očitno pisci raznoraznih (visoko)šolskih učbenikov nimajo najboljših lobistov…
@irena: “V bistvu štiridnevna, ker nedelja ne bi smela priti v poštev.
”
če pride zadnji dan (nekega štetja) na nedeljo, praznik (na dela prosti dan), potem se nekaj izvede prvi nasladnji delovni dan (npr. plačilo položnice, pritožba itd). vsi dnevi pred tem zadnjim dnevom so normalno štejejo, pa če so nedelje ali prazniki
očitno se knižnice ravnajo po zakonu, ti si pa nedelje razlagaš po domače
Eh, matr sem sklerozen, ta najpomembnejše pa žal nisem zapisal - nadomestila se izplačujejo iz postavke avtorskih honorarjev naposredno Slovenski avtorski agenciji, vsako leto se določi ta višina (na osnovi česa, žal ne vem) potema pa tala dalje glede na direktivo DPS.
@ElQurc, jst si nedelje razlagam tako, da bi vrnila knjige v nedeljo, če bi oni delali (ker jst sem, npr, heh), tako pa nisem mogla.
Hehehe, viš pa ravno KOŽ je bil že odprt ob nedeljah, pa je potem to opustil, ker ni bilo skoraj nobenega… skoraj tako kot sobotno delo upravnih enot…
a res? sploh se ne spomnim, da bi bila kakšna knjižnica kdaj odprta v nedeljo… verjamem, da niso imeli nič ljudi, ob nedeljah so ljudje v LJ samo v btcju in dopoldne na cankarjevem nabrežju. Kvečjemu kakšni študenti bi prišli študirat v knjižnico …
Jap, tam nekje 2000 ali 2001 je bila poskusno odprta Mestna, potem pa še Delvska… A so dejansko takrat bolj ali manj le knjige vračali… pa ko so ljudje špancirgang izvajali po prazni Ljubljani so se potem čudili - a vi pa kar delate ?!?
Hecno… mogoče kdaj v prihodnje, zdej ko bo nova MKL pa kej več interesa s strani uporabnikov (in tudi knjižničarjev 
)
Aleser, kaj vse se človek ne “nauči tukaj gor”; hvala za izčrpna pojasnila in pouk.
No, kolikor vem je pravica javnega posojanja urejena v ZASP (zakoni so seveda v pristojnosti DZ, predlagalno funkcijo pa uresničuje predvsem vlada), ki izključuje pravico javnega posojanja za vsa pisana dela v javnih knjižnicah. S tem zakon za večino knjižničarskega gradiva izključuje bibliotečnio tantiemo (določilo pač na škodo avtorjem upošteva izobraževalno, kulturno in drugo poslanstvo javnih knjižnic).
Sam se tako (de lege ferenda) problematiziral ta sistemski vidik (prim. problematiko t.i. učbeniških skladov), tvoje pisanje pa razumem kot predstavitev določanja, obračunavanja in uveljavljanja nadomestil v okviru obstoječe ureditve. V čem sem se torej motil, mi ni jasno; mi prosim lahko pojasniš.
“Če bi se torej povečala nadomestila, bi se podražilo delovanje knjižnic…”
Prva napaka: financiranje avtorskega nadomestila v nobenem primeru nima nobenega vpliva na delovanje knjižnic, ki se kot take ne financirajo neposredno iz sredstev MK, pač pa iz sredstev ustanovitelja, ki so v tem primeru občine.
…knjižnice pa menijo, da si ljudje knjig potem sploh ne bodo več veselo izposojali.”
Druga napaka: povej mi prosim eno knjižnico, ko to pravi. Eno samo. Naj ti pomagam, nobena.
“Lahko pa bi se proračunska sredstva namesto za knjige (”vsebine,ki jih želiš in potrebuješ”), osebje (”fine punce”) namenjale za nadomestila. Hop, pravijo knjižnice, to pa že ne.”
Tretja napaka: proračunska sredstva za nakup knjižničnega gradiva (ne samo knjig) se že zmanjšuje vsako leto in za sredstva nakupa tega gradiva so uporabljeni t.i. neposredni pozivi Ministrstva za prijavo nakupa knjižničnega gradiva. Kot že omenjeno zgoraj sta torej to dve popolnoma ločeni postavki, je pa res da sem malo več razlagal o nadomestilu za poplačilo t.i. tantiem. Plače so usklajene glede na kolektivno pogodbo o zaposlenih v kulturi za javne delavce. Tudi to je popolnoma druga stvar.
Kar se tiče “škodljivega” določila pa bi se bilo mogoče potrebno knjigotržcem, založnikom in knjigarnarjem potrebno vprašati zakaj je v Sloveniji fenomen, da je tak velik razkorak med nakupom in izposojo knjig (1:7)? Mogoče v nefleksibilnosti prodaje, vztrajanju na napačnem določanju avtorskih pogodb (glede na prodajo in ne glede na izdajo, kar se dogaja pri nas in kar močno bremeni in poviša ceno izdane knjige), pa mogoče tudi malo bolj kulturi namenjeni oblasti, ki bi morda celo se odločila za 0% davek na knjigo (kot je to v večini zahodnega sveta pa tudi vzhodnega) in ne vztrajati pri 21% ?
Sicer pa kot praviš zakon sam po sebi določa nadomestila, a jih zakonodajalec žal ne zna niti določiti, kaj šele izvajati…
Aleser, z veseljem priznam, da poznaš ustroj (financiranje) knjižnic veliko bolje od mene. Tudi se mi ni zdi usodno, da sem se morda motil, za morebitne napake se torej zavedenemu bralcu opravičujem. Za vsa pojasnila se ti iskreno zahvaljujem.
Dodal bi le, da vztrajam pri načelnem stališču, da bi višja knjižnična nadomestila obremenila javna sredstva (državni ali občinski proračun, ki se v precejšni meri financira iz državnega, davki pa se lahko predpisujejo le z zakonom) ali neposredno uporabnike knjižnic (višja članarina) ali pa bi ob nespremenjeni obremenitvi osiromašila knjižnice (1. 2. in 3. napaka).
Avtorske pogodbe so sicer v avtonomiji strank.
Kar pa se tiče kulturi bolj namenjeni oblasti: v sodobni kulturni državi oblast ne more (ne sme) biti bolj kulturna od ljudstva.
Res je - skupna malha je vedno premajhna - in pa to, da bi se več knjig kupovalo kot pa izposojalo, je pa zagotovo v interesu avtorjev, založnikov, knjigarjev, bralcev (ni zamudnin, hehe) in knjižničarjev
Pod tvoj zadnji stavek se pa podpišem!
Ma to je nizka zamudina, v CEKu imamo 0,63€ na dan!
Odlično, Aleser in Mitko - hvala za razlage, tudi meni je zdaj marsikaj bolj jasno.
@Mitko, se opravičujem, če si zaznal kak provokativen ton v mojih komentarjih, prisežem, da je bilo mišljeno bolj šaljivo, kot ne.
@Aleser - stopnja DDVja na knjige je 8,5%. Dvomim, da bi ukinitev DDVja na knjige bistveno spodbudila prodajo - drage knjige bi bile še vedno drage, poceni knjige pa poceni.
Res je, se opravičujem, 8,5% je, bil pa je namen, da bi ga dvignili na 21%. Kar pa se tiče vpliva na ceno pa je že poskus “dan brez davka na knjige” (23.4.2006) pokazal, da bi se na račun prihranjenega DDV-ja naklade lahko dvignile vsaj za 10%.
Po mojem mnenju bi bila edina prava rešitev resna uvedba žepnih knjig (torej - max. cena enaka dvema kartam za kino, kar je merilo za žepne knjige v Angliji in ZDA) bi se lahko razmere malo spremenile.
Predvsem pa, da se na knjige lahko tudi gleda kot potrošno dobrino - ko jo prebereš, jo daš naprej (oz. če bi gledal iz stališča založništva: najboljša knjiga je tista, ki ti v rokah razpade v trenutku ko jo prebereš do konca), če pa bi želel knjigo ponovno prebrati - si jo pač ponovno kupiš. Tak način razmišljanja je namreč v 30-ih letih 20. stoletja zelo uspešno uvedel Allen Lane, ki si je zamislil, da bi knjige stale toliko kot škatla cigaret, povrh vsega pa jih je začel prodajat povsod, ne le v knjigarnah. Bil je začetnik založbe Penguin… A žal se v Sloveniji gleda na knjigo kot na neko sveto kravo, kjer je popolnoma heretična misel, da bi knjigo lahko enačil s katero koli potrošno dobrino. Dražja je, lepše se poda k opažu v dnevni sobi.