Irena sirena

Včeraj sem bila prvič zunaj v krilu - brez najlonk! Sonce radodajno me je prav počasi in z užitkom lizalo od spredaj in od zadaj, jaz pa sem premlevala urnik bližajočih se prireditev … Pomlad je prava  pomlad šele takrat, ko se začnejo razni dogodki in koncerti na prostem. Pomlad s ščepcem poletja. In moj namizni koledarček je tako luštno popisan z zadevami, ki jih ta mesec ne smem zamuditi.

Za vogalom je Druga godba, v okviru katere grem ponavadi vsaj na en koncert in redko mi je žal. Nikoli ne bom pozabila popolnoma naključno izbranega večera s ShibusaShirazu Orchestra, pri katerih sem bila res čisto paf od trenutka, ko so zasedli oder, pa še dolgo po tem. Ljubezen na prvi pogled, sluh, čut. Letos je na sporedu spet kar nekaj obetajočih imen. Zagotovo me vidijo Gang of Four (23. maja), ampak njih že poznam, tako da lahko za presenečenje poskrbijo Ojos de Brujo Sound System, ki nastopajo isti večer, ali romski hip hop na Metelkovi dan za tem. Teaserji na spletu obetajo in jaz imam rezervirano posebno mesto v srčku za takšne zadevice.

Teden kasneje bo še bolj pestro, ker 29. maja v Cvetličarni nastopajo Elemental in T.B.F., ki se po koncertu na Metelkovi oz. na Ortofestu vračajo v enem paketu. T.B.F. so me enkrat že šarmirali v živo (mislim z glasbo, seveda) na Saljskih užancah, ki so daleč najbolj zabaven festival na hrvaški obali. Sem povsem resna oboževalka Tovareće mužike. Oh, sedaj sem se med tipkanjem tega besedila izgubila med gledanjem videov na youtube … Nostalgija. Mogoče sem resna oboževalka Tovareće mužike, ampak videla je pa nikoli več ne bom tako kot sem jo par poletij zapored, nekaj let nazaj. Ah ja, okej, rewind, nazaj k The Beat Fleet, ki so na letošnjih porinih pobrali šest nagrad in bili pač zvezde večera in k Elemental, ki so bili marca popolnoma presenečeni nad odzivom slovenskega občinstva. Pozitivno, seveda. (LukiFuki ve več o tem.)

Dan kasneje se rdeča nit nadaljuje, v Gali hali pa bo mogoče končno uspel nastopiti Edo Maajka - mogoče zato, ker sploh ne verjamem več, da bo vendarle (spet) prilezel do nas. Težave z vizo so pač ustaljena praksa, ko mora dečko nastopati v naši dolinici. Karti sta rezervirani (čeprav mi ni čisto jasno, kako na Metelkovi delujejo te vnaprejšne rezervacije - kot predprodaja, le da plačaš pred koncertom?). Upam, da mi ga končno uspe videti. In slišati Prrrrrrži.

31. maja pa bo piko na i postavil Festival pomladi, zaradi katerega bodo pridno zaprli Slovensko cesto, ki naj bi se spremenila v dnevno sobo, bla bla bla, me ne zanima, ker v bistvu padam na obljubo o kuhinjah sveta - elektronika me pač ne fascinira kaj preveč, zato me pa vizualne umetnosti bolj. In hrana, seveda. I’m such a food slut. (A kdo ne razume namiga, kako Ireno spraviti kamorkoli?) Enivej, če bo pol tako zanimivo in zabavno, kot je bilo lani na otvoritvi festivala Ana Desetnica, potem bo zelo luštno. Da ne omenjam, da so pri Marcheju tudi za letos nekaj obljubljali eno rekordersko jagodno pito, ki naj bi tokrat zasedala Slovensko … Mmm.

Maj bo pester. Kot tudi mora biti. Howgh.

.

Mimogrede, kdo me pelje na Nicka in Slaba semena v Zagreb?