Irena sirena

Indy se ni veliko spremenil, samo bolj siv je in njegovo ječanje pri padcih in udarcih je malce težje poslušati. Harrisona Forda pa tako ali tako nikoli nisem kaj preveč marala.

Leta 1981 v Raiders of the Lost Ark (levo) in v najnovejšem delu Indiane Jonesa (desno):

To ni film, na katerega bi povabila samo sebe. Ampak začuda sem se pri ogledu kar zabavala. Indiana kot Indiana, pač. Male pustolovske zagonetke imam dokaj rada še od Gooniesov dalje, pa čeprav nosijo ti letnico 1985 in so torej nastali kasneje kot Indy. Kot otrok sem si pač bolj zapomnila tisto stikanje po podzemnem labirintu v Goonies, kot pa trike egipčanskih grobnic iz Indiane Jonesa.

Kakorkoli že, film ima le en resnično oduren trenutek - ko se na sceno pripelje Shia LaBeouf v prav patetični wannabe verziji Marlona Branda iz The Wild One. Bogokletstvo! Kopija je zelo očitna in še bolj zgrešena.

Prijetno presenečenje je Karen Allen, ki je niso nadomestili s kakšno mlajšo babnico, ampak vseeno bi bilo bolje, če je ne bi tlačili v previsoke petke, v katerih ne zna (ali ne more) hoditi. No ja, morda se motim, a meni je delovala zelo okorno. Zoprno je, da so leta bolj opazna pri njej, kot pri njemu. Ah, tipično …