Irena sirena

Priznam, funkcija štetja korakov na mobitelu me čisto preveč zabava. S pomočjo skakanja na Gogol Bordello sem jih pridelala 18 tisoč, T.B.F. so se končali pri 12.000, ker pa je ta koncert v bistvu trajal čez polnoč, Edo pa se je začel isti dan pred polnočjo, se je skupni seštevek včerajšnjega dne končal pri 28 tisoč korakih. Edo je tako pri meni v istem rangu kot Gogoli, ampak sem ga vseeno postavila na prvo mesto. V petek sem pred koncertom veliko manj hodila naokoli kot pred Bordelom.

Enivej, da je bil koncert dojajno dober, smo že ugotovili. In Edo je fukiš. Ne vem, kdo mu je dovolil, da si je nazaj oblekel majico.

Koncert se je pričel ob 22. uri in se končal skoraj dve uri kasneje, po polnoči se mora pa glasba verjetno tako ali tako zaključiti. Celo Zoki je prišel preveriti decibele. Mi je zelo žal, ampak meni se zdi Janković super župan.¹ Prava taka mala maskota Ljubljane postaja, vedno je prisoten in tako pusti občutek, da dejansko ve, kaj se dogaja v mestu. In zdi se mi, da se res trudi vrniti dogajanje v središče mesta. Ne vem, stvari se dejansko premikajo, ni vse samo v nekih dolgoročnih načrtih, ki jih nikoli ne vidiš v realnosti. Ampak v resnici se tako ali tako ne spoznam na te zadeve, govorim samo iz zornega vidika povprečnega meščana.

Letni oder Gale hale je zelo lušten koncertni prostor, včeraj pa se mi je po kotlu, ki smo ga doživeli v četrtek v Cvetličarni, zdel še toliko bolj bajen. In Jegra strežejo. Kaj naj bi si človek še želel?

(Saj sem hotela majčko pofotkati na sebi, pa je prasica hudo oprijeta, meni se pa ni dalo menjati črnega modrčka, ki se je videl skozi. )

Domov me je peljal luštni taksist, ki sem ga natanko dva tedna nazaj že nadlegovala z neumnimi vprašanji, njemu je bilo pa nerodno. Ali sem mu pa le šla zelo na živce. Kaj morem, če včasih preprosto ne morem biti tiho. In ne, to stanje ni pogojeno z alkoholiziranostjo. (Na žalost, saj bi v tem primeru lahko imela ta special personality feature relativno pod nadzorom.) No, tokrat je bilo modrookemu taksistu manj nerodno in dejansko si me je zapomnil, kar pomeni, da so bila moja neumna vprašanja očitno še bolj neumna, kot se spomnim. Pa bolj zgovoren je bil. Mogoče me bo v tretje celo nehal gledati na način, zaradi katerega se počutim kot žirafa v avtobusu. Ampak Laguno itak kličem le takrat, ko Metro ni dosegljiv. V bistvu sem presenečena, da sem si sploh zapomnila taksista. Za ljudi, ki me vozijo domov zaradi denarja, ne zaradi prijaznosti, imam zelo slab spomin. Priznam.

Enivej, ugotovitev dneva je (zopet) ta, da nisem več stara 16 let. To je mi je jasno predvsem takrat, ko se zbudim. Čeprav se mi zdi, da me je te dni bolj kot ponočevanje izmučil veter, ki me nadleguje že ves teden. Moja občutljiva ušesca niso vesela in če uhlji niso veseli, potem tudi glava ni vesela in če glava ni vesela, potem tudi Irena ni vesela. Ampak okej, vsaj izgovor za tolažbo s sladoledom sem imela, sedaj pa grem majhno zadovoljstvo iskati še pod tuš. Moja najnovejša kozmetična obsesija je gel za tuširanje Dove Go Fresh. Tisti z grenivko, ne tisti s kumaricami. It makes me happy. For a minute or two. Vseeno bolje kot nič.

1. Neuro, ne me tepst. [↩]