Irena sirena

Koliko časa lahko človek buden leži v posteji in se niti ne trudi iskati izgovorov za horizontalno stanje? Koliko časa lahko človek v halji in z vrečko kosmičev v naročju sedi sredi mize in skozi okno gleda … nič? A se temu reče depresija? Ko sem se končno odločila, da bom presedlala na ovsene kosmiče z dodatki, sem se že pri prvem datelju urezala. Koliko časa lahko človek v halji in z mokrimi lasmi, ki mu zakrivajo pogled, gleda v vzorčke, ki jih dela kri na mokri deski za rezanje? Morala bi jih gledati dlje, potem mi mogoče ne bi iz rok zdrsnil še lonček z mlekom in kosmiči, ki so se luštno pomešali s krvjo in vodo. Prisežem, da so se mi mravlje smejale. Naslednjih petnajst minut sem iztrebljala živalsko vrsto. Ne dvomim, da neuspešno. Naciji so imeli veliko bolj dovršene prijeme, pa jim tudi ni uspelo.

Koliko časa lahko človek leži na trebuhu, medtem ko se mu v notranjost desnega lica zažira žica in joškice zateženo bentijo “evo, zato se povešamo in se bomo še hitreje!”? Koliko časa lahko človek v halji in z lasmi v ustih in očeh leži na oh tako gladkem parketu in posluša Fiono Apple na repeat? Tega nisem počela že … vse od srednje šole. Ene izmed njih. Torej dolgo. Po Fioni je bila Amy. Amy v postelji za zaprtimi rdečimi žaluzijami in soncem, ki se plazi skozi linice, Fiona ponoči, z oblaki, ki se podijo prek lune. Ampak dokler ne poslušam na repeat THE pesmi od Nine Simone, je še vse okej. Če bi obstajal priročnik zame, bi bilo pri tej pesmi posebno opozorilo. “Drži se stran, ampak imej kotiček očesa v dobri kondiciji.” No, ta napotek se lahko pri meni upošteva marsikdaj. Marsikje. Marsifarsi.

“Ti bi morala beležiti in kategorizirati te tvoje depresije,” je napisal po tem, ko sem ugotovila, da je nezmožnost tega, da bi se presegla, razlog za mojo najnovejšo. Depresijo, seveda. In imam jo zabeleženo, tako kot vse ostale. Sestavine, podlaga, uporaba, rok trajanja (neomejen), vse je na etiketi. V moji glavi.

Ne razumem, zakaj brezbrižnost ne more biti kul. Ne razumem, zakaj je brezbrižnost enako kot otopelost in ta pač ni kul. Moja brezbrižnost ni bila otopela. Mogoče tudi ni bila prava. Bilo je luštno. Faza neobremenjevanja. Luštno. Nekaj časa. Back to black. Back to clam. Back to shallow.

Danes sem sanjala, da čakam na avtobus, ki ni nikoli prišel. Ljudje so prihajali in odhajali, avtobusa pa kar od nikoder.