I hate shopping.
25.07.2008Ne, pardon, sovražim kabine za pomerjanje. Ne, pardon, sovražim premajhne kabine za pomerjanje s premalo kljukicami za obešanje obešalnikov in še najbolj, prav iz dna srca, sovražim luči v kabinah za pomerjanje. Sumim, da dejansko obstaja človek, ki hodi po trgovinah in preizkuša žarnice ter luči in potem izbere tiste, ki bodo na koži čim bolje poudarile vsako nepravilnost, žilice, celulit, podočnjake, modrice, gube, razcepljene ali/in mastne lase … vse, kar se sicer vztrajno trudimo zamaskirati in ignorirati. V večini kabinah za pomerjanje me vedno prešine misel, da ne morem verjeti, da sem zjutraj sploh stopila iz hiše. Kaj iz hiše, iz postelje! In vedno sem prav neverjetno hvaležna za obleke, v katerih sem prišla in za katere po bližnjem srečanju s kabinami za pomerjanje in še nedolžnimi kosi tekstila sploh ne morem verjeti, da sem jih s svojo očitno čudaško postavo sploh uspela najti. Jep, po izdatnem pomerjanju oblek se vedno počutim kot bivol v trgovini za pave.
Po dvajset nekaj kosih pomerjenih zadev sem potrebovala še terapijo, ki bi mi pomagala preboleti izkušnjo, zato sem si kupila povsem nepotreben kos spodnjega perila. In dva potrebna. In enega za potrebneže. It made me feel better. Razvijam povsem neekonomičen okus za spodnje perlo in tudi če bi ga imela komu kazati bi ga verjetno še vedno najbolj cenila le sama. Self-pampering s spodnjim perilom ni denarnici prijazno razvajanje, ampak je pa zato toliko bolj blagodejno za dušo. No, ko prebolim finančni šok zaradi današnjih izdatkov, bo blagodejen za dušo. Saj ne hodim pogosto po nakupih - sem izjemno počasna nakupovalka z občasnimi prebliski impulzivnih (a zato tudi cenejših) nakupov - zato pa ponavadi takrat, ko se že spravim v kabino za pomerjanje, s seboj vzamem brdo oblek in manjši kup odnesem tudi domov.
Obvezen “moram shujšati” napad sem sicer prebolela ob sladoledu. Ter s pomočjo dejstva, da so luči pri meni (in tudi pri večini ljudi) doma veliko bolj prijazne do človekovega največjega organa.
Navdušena sem nad dejstvom, da mi je KONČNO uspelo kupiti novo torbico. Mogoče jutri pofotkam kakšno novo pridobitev, danes sem preveč utrujena … 
uff se mi e zdle že čudno, ko sm naslov prebrala
keeeer? saj jaz nisem neka šoping obsedenka, razmerje med depresivnostjo in blagodejnostjo šopinga se vse prevečkrat nagiba v prid prvega …
In na razprodaje sploh nisem šla, btw.
you disgust me. :*
Fotka vrečk? Fotka VREČK!? Umiram od radovednosti - sploh kar se tiče torbice. Zdej si jo že v dveh postih omenila, tako da si nam jo DOLŽNA pokazati.
Drugače se pa 100% strinjam s tvojo teorijo o žarnicah. Trik, ki ga jaz uporabljam: v šoping grem brez očal. Ni najbolj pametna ideja, ampak se vsaj izognem opisanem občutku, ki ga skoraj vsaka ženska dobi po travmi v kabini.
pejšns, pejšns!
sicer pa dobra poteza glede očal, škoda, ker enako dobro vidim tudi brez njih…
@luki, lavjutuendivnmor :*
ma tk k bi blo že mal čudno, da bi punca sovražla šoping (okej obstajajo izjeme, ki jih je res malo
). 
aja eh razprodaje… važna je terapija 
oh, prosim te lepo, jaz poznam same sovražnice šopinga in razprodaj
irena nespodoben predlog … pokazi spodnje perilo vsem bralcem tvojega bloga
na tebi seveda 
podpiram šoping v terapevtske namene…se ga bom udeležila zjutraj… pa isti seznam mava zgleda… perilo in torbice
@hajdy, to sploh ni nespodoben predlog. samo pobožna želja.
@katarina, na mojem seznamu je bila sicer le torbica. perilo je prišlo pa kot terapija po vseh oblekah med njim in torbico.
dej no Irenca pokaž nam svoje orangutan gate na tvoji slonji riti….
na bivolji riti!
Letos sem prišel zelo lepo skozi. Čevlji so od istega proizvajalca kot vedno in sem jih samo vzel. Pulover enako, čeprav sem ga pomeril. Srajca me je v trgovini že čakala. Simple.
Jaz tud sovražim kabine. Zadnjič sem ravno pomirjala modrc, ko mi je uletu en tip v kabino. In videl je čisto vse, kar je imel za videt. Zelo neprijetno. Od tedaj še nisem šla nakupovat in od tega je že več kot en mesec. Morem prebolet ta šok.
irena itak … a se bo uslisala
pobožnih želja se vendar ne sme uresničevati, kam bi pa potem prišli?! razvrat pa tak …
Jaz pa zares sovražim shopping, ob sobotah v random nakupovalnem centru se počutim kot v izvirnem Dawn of the Dead. :S
KLERIKALNA ZAPETNICA.Siske pa rit na plano drgač bo kažin.
popolnoma se strinjam s cisto vsem v prvem odstavku. sem pa odkrila, da so mi vsec zarnice v orsayu v city parku. zdaj se tolazim, da je moj celulit vedno tako neopazen
@selemjan, don’t do it then! sicer pa ja, en povprečen deloven človek težko najde čas za en pošten nakup špecerije kdaj drugič kot za vikend …
@Dicky, catch me if you can
@mateja, sploh se ne morem spomnit, kje je že Orsay v Cityju… se pa iz tam spomnim enih odurnih kabin, ki so izgledale kot skupinske tuš kabine v maromorju.
Izjeme so ogledala v H&M, ki te dejansko zožajo in povišajo, šok pa sledi, ko se pogledaš doma.Sovražim pa kabine, ki imajo zaveso in ne konkretnih vrat.
H&M je jeba, ja
Na njih me spominjajo ene popolnoma nenošene hlače, ki so bile v trgovini čudovite ne moji riti, doma pa ne tako veri mač, tud enkrat jih nisem oblekla.
Ne štekam pa zakaj zaboga majo v Calzedoniji tako grozne luči v kabinah - sej se menda trudijo nekaj prodat al kaj … al so mogoče njihova ciljna grupa strank samo totalne suhice brez celulita, ki tud pod njihovimi lučmi zgledajo normalno. Ene kopalke sem probala pri njih, pa me je potem minil za cel mesec, ampak če bi bila ustrezno prezentirana v njihovih špeglih, bi si jih celo nabavla
@mamapikakom, sej res, v H&M imajo kar fina ogledala, še tistega premičnega. me pa motijo rahlo male kabine, sploh v centru LJ.
sicer pa tudi Nama ni švoh … vsaj kar se velikosti kabin in osvetljave tiče.
sedaj sem se spomnila še kabin v Emporiumu … pomerjala sem v Top Shopu in še nekje, pa je bilo pri obeh tako bedno osvetljeno, da se sploh videti nisem mogla dobro. luč je bila samo zunaj pred kabinami, ampak tam pa ni bilo še enega ogledala. v glavnem, ni samo pretirana svetloba tista, ki moti, tudi pomanjkanje le-te je bolj slaba usluga za štacuno …
jaz bi rada vidla vse
…bil je foter zravn, moj razumski rešitelj…
imam 2 novi torbici, pa sem dans ponovno bila skoraj zavedena…postaja maniac
jaz in šoping sta ko noč in dan…ne vem, kdaj sem si nazadnje vzela čas za pomerjanje…tako ga ne maram, da sem izostrila občutek glede prav velikosti in kroja majic npr., da ne rabim pod tiste kriminalne žaromete in ogledala v zoprne komore. Vzamem komad iz obešalnika, ga obrnem v vse smeri, preverim šive, položim na sebe
in če se z vsem “strinjam” kupim - zaenkrat še nisem rabla nič menjat 
…ogledala me v HMju zožajo na pol, v Zari se delajo da so realna, čeprav niso, drugje pa me razširijo…kr nekaj…
V glvanem, šoping me pomirja najbolj tedaj, ko si privoščim parfem, knjigo ali najboljše pralineje
Sama imam problem predvsem z ogledali v Mangu. Mojo že tako anoreksično postavo iznakazijo do te mere, da se v ogledalu sploh ne vidim. Must be a vampire…
kolikor se spomnim kabin v Mangu, sem imela pri njih vedno problem predvsem s tem, da so luči hudo vroče in si totalno zašvical v tisti kabini. ni lih nek efekt, ki bi ga človek hotel doseči med pomerjanjem …
Švicanje je nasploh efekt, ki si ga človek ne želi.
nimfa: tudi, če je v igri to, česar Irena nima skrbno spravljenega?