Enim nageljni, drugim kamni, tretjim najdaljša miš
8.03.2009Zakaj je dobro biti ženska? Ker je bolje biti očkova punčka kot mamin sinko. Hm. Tako je rekla gospodična na nacionalki, jaz pa se ne spomnim, ali smo za 8. marec vedno doležni tolikšnih nebuloz, ali pa jih je danes še več, ker je pač nedelja in se razen za Türka drugorazredne teme nič takega ne dogaja?
Kakorkoli že, za dan žena sem dobila kamen. Res. Je na njemu pisalo, da je za 8. marec, hkrati z dekličem, ki je delilo kamne, pa se je ob Ljubljanici sprehodila še majhna skupinica z velikim transparentom, na katerem sem na hitro ošvrknila le besedico patriarhalno, pa se mi ni več ljubilo brati. Bevskanje na napačnem naslovu. Copotanje na ta praznik je preveč lahko, prave težave se skrivajo drugje in jih je težje videti in požgečkati, zato me takšne “akcije” ne zabavajo kaj preveč, pa čeprav imam za tovrstne bedarije rezervirano posebno mesto v srčku.
Raje sem se posvetila fotografiranju grafitov, ki jih še nisem opazila. Najdaljša miš zmaga.
Prav neverjetno je, s kakšno težavo se ob nedeljah dopoldne spravim ven. Z odsotnostjo ex-vrhovnega poglavarja sem se odvadila jutranjega pohajkovanja po bolšjaku in ga nadomestila s še bolj zadovoljujočim jutranjim poležavanjem in intenzivnim kopičenjem nakradenih zalog toplote, ki bi morale trajati vsaj do večera, a jih pokurim veliko hitreje. Škoda, ker kalorije ne delujejo po isti logiki.
Španciranje po bolšjaku se vrača skupaj s soncem. Čeprav je kobacanje iz postelje pravi heartbreaker, je bilo današnje martinčkanje zmagoslavno. Ljubljana je resnično prava šele ob sončnih vikendaških dopoldnevih. Prava radodajka, očarljivka do konca in nazaj. No, od Zmajskega mostu pa do Zoisove. Nekako tako.
Če mi ne bi moj šiptar podtaknil kvazi ljubezenskega sporočila in če ne bi prvič po kakšnih šestih letih (ali še več) dobila na kup vseh članov moje ožje družine, bi bilo vse še lepše. Tako pa še vedno najraje zbežim iz hiše in komaj kontroliram živce, ki si želijo le malo miru. Potrebovala sem dvajset minut, da sem na mp3 playerju našla pesem, ki je ustrezala mojemu ritmu hoje, kar je dober pokazatelj stopnje moje živčnosti.
Kakorkoli že, zrela sem za nove počitnice, pa čeprav je ljubljansko vreme končno postalo zrelo zame. No, sicer pa počitnice ne izključujejo Ljubljane, ne nujno. Mobitel ima gumb za izklop, vrata imajo ključavnico. Le še nehati se moram obremenjevati s težavami drugih ljudi, pa bo. As if …
ljubim nedeljske zapise. malo ti zavidam bivanje v ljubljani, sprehajanje po boljšaku in to. čisto malo.
ex?
soooonce
odvzela sem mu naziv iz popolnoma legitimnih razlogov. sem že napisala to enkrat.
hehe.
in zdaj sem vesela ker lahka končno oblečem svojo tanjšo jakno 
Danes sm pa še jaz uživala in se lepo martinčkala pri prijetnih 16°C
“Le še nehati se moram obremenjevati s težavami drugih ljudi, pa bo.” -> potem lahko kar zapreš blog
Je bilo kar lepo danes, ja. Če le ne bi bilo tako jebeno mrzlo v jebeni senci. S fotrom sva se namreč spravila čistit notranjost naših štirikolesnikov, naravnost iz ledenodobne garaže, seveda. Pa veter se je (spet) odločil, da nas pride malo pogledat naokoli. Jeboga!
Miš je dobra, ampak zgleda bolj kot Ratus Norvegicus.
Kokoš je tud dobra. Nenavadna, ker ima zaprt kljun. ,-)
bemtiš, kaj zamujam, ko delam in delam. Sem pa sedela na balkonu s štirimi knjigami na kolenih.
Še malo, pa ti bom dovolila, da me v nedeljo dopoldne povabiš na kavo
pa kaj še, kosilo ali pa nič
Tisti zadnji prispevek na Odmevih je bilo nekaj najbolj butastega, kar sem na nacionalki videl v zadjem času. Pa konkurenca ni majhna.
@Irena
Užitek prebrati.
Verjetno sem tako navdušen zato, ker se z neizmerno lahkoto poistovečam s celotnim potekom dogajanja in njegovim doživljanjem.
tudi kosilo obljubim, samo malo še počakaj, da se rešim vseh pizdarij. Konec marca gremo
najdaljši mišji rep, če smo natančni
sicer pa bi rada na bolšjaku našla mizico s starim starim že nošenim nakitom…
nakita imajo ogromno.
najdaljša miš je pa kar lepo najdaljša miš, ker tako pač piše.
aja? majo nakita? moram jaz nabavit očale, kr nism nič vidla, res pa je, da sem šla mimo, ko so že pospravljali. torej: JUHU, ker si lahko namislim kak prstanček
bemti najdaljšo miško!
ups…
amm ta očale pa je bil za čist preveč mariborski. ni mi všeč, tak da vzamem nazaj zapisano, in hočem reči: očaLA 
Ni več modre ptičke in trupa Najdaljše miši. Prepleskali so.
ja, sem videla v nedeljo
Dizastr, pogrešala ju bom.
tako kot grafite v podhodu pri moderni galeriji …
Tiste pa sploh. Ker tisto, kar je zdaj tam, je živ dolgčas.