Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Tukaj.

1.11.2010

Če ste včeraj videli kakšno opetkano gospodično, ki se je odločila, da bo nehala jesti in začela nositi pete in je čisto slučajno maširala med mokrimi listi na ulici in neslišno prepevala Elvisa, potem sem bila to jaz. Ampak v bistvu nisem srečala nikogar in tudi če bi ga, verjetno ne bi več neslišno prepevala Elvisa. Z vsemi grimasami, a brez zvoka. Ulica je dovolj dobra priča, ne potrebujem še dvonožnih. In taksist je bil strašno prijazen, škoda, ker me je povabil na kavo. To pokvari vse. Okrcal me je zaradi ukazovalnosti, jaz pa sem ga spomnila, da sem se naučila ločevati med levo in desno in bi me lahko pohvalil. Dobra stvar pri vožnji z avtom je, da ima voznik redko čas gledati sopotnika, pa tudi če ga, ga vidi le od strani, zato imam lahko razmazana ličila in skuštrane lase, pa sem zanj ista kot pred petimi urami, ko sem vsa tipi topi stopila iz kopalnice. Slaba stvar pri vožnji z avtom – no, vsaj za taksiste – je, da mi je popolnoma vseeno, kakšno me vidi. No, ne popolnoma. Nikoli mi ni popolnoma vseeno.

Včeraj sem prav tako zabavala cel avtobus z metanjem stvari po tleh in ko sem se končno umirila, je vstopil gospod Narat. Jaz z Elvisom v ušesih, on s klobukom na glavi. Oba črna. Nisem ga pogledala, a sem ga videla. Enkrat, nekoč sem ga spoznala in potem mi je vedno nerodno pri teh ljudeh, ker je verjetnost, da se me sploh ne spomnijo, 99,99-odstotna, pa mi je vseeno nerodno zaradi tistega 0,01 odstotka. Tega ne maram, raje jih nikoli ne bi spoznala.

To pa nikakor ne drži za gospoda Zupančiča. Pri njem dvomim, da se me ne bi spomnil, pa tudi če se me ne bi, bi se mu lahko brez težav narisala pred očmi in se ne bi počutila kot Marsovka, ki ga nadleguje. Ne vem, se pri njemu sploh lahko kdo počuti, kot da ga nadleguje? Strašno prijeten je. Vem, ponavljam se. Naj raje napišem, da je zelo visok? Redko se znajdem med tremi gospodi, ki jih moram vse gledati gor. Strašno prijeten, kako luštna besedna naveza. Lep kontrast sem opazila, njega, ki kar sije, v bližini pa enega, na katerega nenehno dežuje in pušča črno tinto za seboj, kar cedi se od njega. Včasih ljudi narobe precenimo, včasih smo kot tiste aparature, ki slikajo avre in vidimo vse barve okoli ljudi. Nalij se v kozarec, da te popijem.

V petek Tadej ni bil nekje drugje, ampak tukaj. V tistem zaprašenem PEN-u, ki mi nikoli ni bil pretirano pri srcu. Tako zaprašenem in nabitem z nepotrebnimi stvarmi, grdimi preprogami s prikritimi vzorci svastike, natakarjem, ki je kozarce čistil z roko in vodo (res, hvala za ta pogled, kot da ne že komaj brzdam svojo paranojo pred stanjem posodja in pribora v lokalih), tako rjavem PEN-u, da se je potencial barvitih in lepo oblečenih ljudi risal šele postopoma. Valentina Smej Novak je v svoji blond fazi in kadi kot šolarka, puh puh, opazil si jo takoj, urejeni fantje pa so se razkrivali počasi, odtenek za odtenkom, in v mislih ostali toliko dlje. Škoda, ker sem bila nekje drugje.

Butterfly kiss, je rekel gospod Mazzini, ko sem na glas razmišljala o tem, kako se v angleščini reče plahutanju s trepalnicami. Mašila sem tišino, seveda, kot ponavadi. In le kaj bolje zapolni tišino kot plahutanje trepalnic? Le za napačno obliko sem se odločila, kot ponavadi. Zmedel me je. In potem sem se iz neznanega razloga čudila in sopihala nad frazo, ki jo pravzaprav poznam in vem, kaj pomeni. Butterfly kiss. Včasih še sama ne vem, od kje se pojavljajo te črne luknje in črvine v moji glavi, padam vanje povsem brez ključa in logike.

Last time i saw a butterfly like that i ended up in a cocoon.


Vsak ima lahko svojega Tadeja, na 312 straneh si ga lahko kupite za 25 evrov minus en cent. S knjigami s posvetili bi lahko napolnila svojo polico. Lahko bi. Tudi, če niso globoka, ker jih ljudje nenehno motijo.

“Takrat mi je postalo  jasno, da če Neilu Tennantu in Alexu Turnerju, dvema velikima zvezdama, ki ju občuduješ ali katerih delo ceniš, z enim stavkom ne moreš povedati stvari, zaradi katere bosta rekla, veste kaj, jutri se greva na matični urad poročit in vse življenje bova živela skupaj, če tega stavka nimaš, je dejansko bolje, da ga samo prosiš za cigareto,” je povedal Tadej v intervjuju s Patricijo M. za Sobotno. Vem.

Tadej, mislim, da bo najbolje, da začneš s seboj nositi kakšno škatlico cigaret.

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 1.11.2010 ob 18:45 pod deep shit. Tako komentiranje, kot tudi pinganje sta trenutno onemogočena.

14 odgovorov na “Tukaj.”
  1. k a t j a - 1.11.2010 ob 19:09

    iz časa, ko sem pisala blog na siolu, imam samo še 3 lubčke s tam na bloglovinu. ireno, tadeja in trobentico. valda hočm fetalija, ki ga pogrešam z vsem srcem.

  2. coldhardbitch - 1.11.2010 ob 20:03
    coldhardbitch

    Vau. Res, ej. Poved z Valentino Smej Novak sem dvakrat prebrala. Zaradi ljubko vstavljenega medmeta. Res. Puh puh :D

  3. darjeeling - 1.11.2010 ob 20:04

    ah, irena sirena, po tem zapisu tudi ti začni nosit s sabo cigaret :)

  4. Geco - 1.11.2010 ob 21:31

    Alex Turner as singer of Arctic Monkeys?

  5. lola - 1.11.2010 ob 21:39

    jaz imam zaradi njegovega bloga, stila pisanja, postov o čevljih (ki so bili včasih stalnica, zdaj pa več ne :( ) in oh in sploh vsega TAAAAAAK crush na njega, da težko opišem :P

  6. vanja - 1.11.2010 ob 22:51

    ne nehat jest. and just don’t forget to breathe…

  7. anja - 1.11.2010 ob 23:18

    Narat je kul…;)

  8. Ace - 2.11.2010 ob 00:18
    Ace

    Ja, se strinjam, ne nehat jest. Elvisa pa lahko prepevaš ;)

  9. Tanja - 2.11.2010 ob 09:46

    Kaj ko bi Narat bil posladek dneva? :D

  10. Saša - 2.11.2010 ob 09:49

    Lola popolnoma te razumem, tudi jaz sem zatreskana vanj :)
    In intervju v sobotni bi kar brala in brala, tako prehitro ga je bilo konec… :(

  11. maja - 2.11.2010 ob 10:15

    Jaz sem intervju v Sobotni prebrala šele včeraj zvečer, sem si ga prišparala za posladek – ful ma dobre, res; o londonu, o multikulti..o facebooku, pa o sebi (ljubezen kot olimpijska dicsiplina, hi, hi, luštkan..). Pa tud on, itak ….envy vsem, ki ste ga videli v živo…

  12. Katja - 3.11.2010 ob 12:12

    Butterfly kiss ni samo plahutanje s trepalnicami, ampak božanje nekoga, kadar s trepalnicami plahutaš tik ob njegovi koži.
    Plahutanje na daleč bi bilo flickering eyelashes :o )

  13. irena - 3.11.2010 ob 12:27
    irena

    “In potem sem se iz neznanega razloga čudila in sopihala nad frazo, ki jo pravzaprav poznam in vem, kaj pomeni. Butterfly kiss.”

    sem mislila, da sem s tem dovolj jasno dala vedeti, da pravzaprav vem, kaj pomeni ta fraza.

  14. Nekje drugje » Objave » Nazaj - 8.11.2010 ob 17:25

    [...] recimo, mi je obljubil, da mi bo poslal nekaj fotografij s predstavitve knjige v Penu, kjer je bilo zelo fajn (jaz sem, ne popolnoma presenetljivo, pozabil fotoaparat) in se moram še enkrat zahvaliti vsem: [...]

Komentarji so onemogočeni.