Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Tedenska diareja

24.12.2011

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Jessica Lange in Sam Shepard sta skupaj že od leta 1982, no, razen da nista, ker sta šla že pred dvema letoma narazen. Pa naj še kdo reče, da zasebno življenje v Hollywoodu ni možno. Okej, Jessica in Sam nista ravno Angelina in Brad, a vseeno.
  • Debra Messing se po desetih letih zakona ločuje.
  • Leonardo DiCaprio si je menda našel novo manekenko – tokrat je na vrsti Erin Heatherton.
  • Robert De Niro je spet ata. Z ženo sta s pomočjo nadomestne mame postala starša hčerke Helen Grace. Skupaj imata sicer že sina Elliota, on pa ima še štiri otroke, najstarejša jih ima štirideset.
  • Pfff, Punk’d se vrača. Te oddaje mi nikoli niso bile všeč, ker pač ne maram potegavščin in skritih kamer.

Glasbena podlaga tedna:

  • Michael Feinstein, All My Tomorrow. V bistvu gre za dvojček pesmi All My Tomorrow in All the Way, a hotela sem točno takšno različico pesmi. Obeh. As long as I’ve got arms that cling at all, it’s you that I’ll be clinging to. And all the dreams I dream, beg, or borrow on some bright tomorrow they’ll all come true, and all my bright tomorrows belong to you. All the way.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Evo, da ne bo samo meso. Tole na fotki so moji najljubši kosmiči, Leclercovi Brin de Jour – kosmiči z jagodičevjem. Sicer pri zajtrkih kolobarim med tem in ovseno kašo. In tako kot pri vsaki hrani, ki mi je bolj pri srcu, imam tudi pri kosmičih svoje metode konzumiranja. Oziroma natančna pravila (ipak tole ni makovka, a ne, tam v veljavo stopijo metode, tu pa pravila). Mleko mora biti mlačno, rahlo na topli strani, heh, in še posebno bom srečna, če bom imela svojo najljubšo žlico. Ne znam razložiti, kaj je tako posebnega na njej, ampak pač je.

Ugotovitev tedna:

  • So lokali, do katerih gojim nerazložljiv odpor, skoraj refleksni. Žmavc, Bikofe in Zeleni zajec. V tem vrstnem redu. Vsakega sem stestirala vsaj trikrat, pa klima pač ni bila blagodejna. Okej, Zeleni zeko še gre, druga dva pa raje ne. Sploh ne razumem ljudi, ki sodijo tja.
  • Včasih moraš ljudi pač pustiti, da so odrasli in poskrbijo sami zase. Oziroma, bolje rečeno, včasih moraš pač zaupati ljudem, višji sili ali čemerkoli že, da bo vse okej in da bodo vsi okej.
  • Težko je imeti okoli sebe same konstruktivne ljudi. Včasih bi rad samo nekonstruktivno jamral brez občutka krivde. Včasih nočeš reševati težav, včasih samo potrebuješ nekaj razumevanja. Problemsolving later.

Tečnost tedna:

  • Neverjetno in popolnoma narobe, ampak samo en človek in eno dejstvo lahko popolnoma uniči bistvo vsakega deprimiranja. Lahko sem tečna, lahko sem slabe volje, lahko sem živčna, težko pa sem res in na vseh nivojih pohabljajoče žalostna. To zmorem samo še na 90-odstotkih. Pa ne bi smeli biti drugi ljudje tisti, ki te rešujejo, rešiti bi se moral sam.
  • Ne razumem, zakaj v blokih med tednom opoldne ogrevamo na maksimum, po 21. uri pa čedalje manj, dokler tam nekje do 22. ure ne nehamo. A ni zvečer doma več ljudi kot opoldne? In a ni zvečer bolj hladno kot opoldne? Ne štekam.
  • Kam je šel čas?
  • Za seboj imam več kot desetletno tradicijo prenašanja pollitrskih plastenk vode ali mineralne vode. Ko se zgodi, da zamašek ne tesni dobro in mi naredi poplavo v torbici, nisem kriva jaz, ampak on. Fuck you zamašek!
  • Težko je biti nenehno v pogonu in nikoli dovolj časa na samo eni lokaciji, a bi lahko preprosto … bil. To hitenje iz enega konca na drugega me meče iz tira. Povsod sem in nikjer zares. Vse je samo premikanje od ene naloge do druge, iz enega kraja v drugega. Kdaj pa samo si? Občutek imam, da me nikjer zares ni. Prizemljiti se moram. Prizemljitev potrebujem.

Plus tedna:

  • Ampak je res blagodejno, ko ti nekdo potrdi, da it’s not you, it’s them.
  • Rada imam ljudi, ki so nosijo darila. Včasih sem kar začudena nad njihovo pozornostjo. Sklep tedna (a v bistvu leta): drugič moram nujno pripraviti zalogo za takšne trenutke presenečenja.

Dejstvo tedna:

  • Tipi nikoli ne zapuščajo tako, kot ženske. Ženske si počasi najdejo nov objekt zanimanja in začnejo bledeti. Tipi nikoli ne prizadenejo na tak način kot ženske.
  • I’m not the easiest person to get close to, actually.

Vprašanje tedna:

  • Kako mi je lahko žal za prijateljstvom, ki ni nikoli zares bilo? Kako lahko obžaluješ izginotje človeka, zraven katerega se nikoli nisi počutil udobno, ne zares? Ne vem, mogoče gre samo za prizadet ego. Zagotovo. I’ll get over it. Imela sem res slabih nekaj dni, pa sem danes očitno sumljivo skulirana.

Patetika tedna:

  • Božič ni božič brez … Wham! (In Love Actually, ampak tam sem si sinuse spucala že včeraj, hehe). Mhm, kar kliknite na link; veste, da hočete! :cool:
  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 24.12.2011 ob 14:53 pod tedenska diareja. Tako komentiranje, kot tudi pinganje sta trenutno onemogočena.

9 odgovorov na “Tedenska diareja”
  1. rozy - 24.12.2011 ob 15:03

    Brez Love actually RES ni Božiča.. :)

  2. mink - 24.12.2011 ob 18:17

    Ja, točno to: Žmauc, Bikofe, Zajc, v natanko tem vrstnem redu. Ne vem, anksiozna postanem že, ko sem v neposredni bližini. Pa sem se tudi jaz trudila, da bi jih začela vsaj prenašati, če jih že ne morem vzljubiti.

  3. tami - 24.12.2011 ob 19:08

    glup film. čisto lepo živim brez njega ; /

  4. maša - 24.12.2011 ob 20:20

    meni je nekoč zaradi zanič zamaška na plastenki poplavilo torbico in do smrti zalilo (takrat novi) mobitel. mi je počil živec in sem si nabavila tisto “tazaresno” flaško za večkratno uporabo.

    zelo razumem to z najljubšo žlico za kosmiče. mam tudi najljubšo vilico za špagete :)

  5. anonymous - 24.12.2011 ob 23:31

    daš vse kosmiče naenkrat v mleko, ali jih raje dodajaš postopoma? jaz se držim slednjega, ker sovražim, če se razmočijo, morajo biti ves čas hrustljavi. pa vedno si jih naredim (tudi čokolino) z mrzlim mlekom, direktno iz hladilnika. ne maram vročega, niti toplega, samo mrzlo :)

    ko sem bil mlajši, sem čokolino vedno naredil tako gost, da je žlica lahko stala v njem in sem ga komaj požiral :lol: sedaj mi je bolj všeč srednje gost

    lačen sem

  6. irena - 25.12.2011 ob 01:24
    irena

    u, jst sem mela rada čokolino gost in slabo razmešan, da so se naredile grudice. v bistvu si to najbolje dosegel tako, da si naknadno dotočil malo hladnega mleka :mrgreen:

    sicer pa kosmiče dodajam, ampak samo zato, ker mi ostane mleko. zato pa mora biti primerno mlačno mleko, da se ne razmočijo do stopnje, ki mi ni všeč, ampak ravno prav. ne maram jih čisto crunchy in ne razmočene, mora biti pravi nivo vmes. :)

  7. misslilly24 - 25.12.2011 ob 12:48

    Moji najljubši kosmiči so čokoladni in sadni musliji od Schneekopfeja. Kosmiči Brin de Jour,fajn se sliši,škoda da se jih v Sparu ne dobi.Bikofe je meni všeč,ne prenesem pa nagravžnih lokalov na železniških postajah,to je šele fuj.Pa glede na to da sem iz Zasavja,mi imamo šele nagravžne lokale-same beznice.Bikofe je še uredu proti tem nagravžnimi lokali v Zasavju.

  8. anonymous - 25.12.2011 ob 12:57

    uuu, ja, grudice! obožujem jih :mrgreen:

    si ga kdaj jedla z žlico? mislim sam čokolino, brez mleka :lol: jaz to še vedno počnem, ermm

    enako je s cedevito

  9. irena - 25.12.2011 ob 14:23
    irena

    em, ne. samo cedevito sem jedla z žlico, pa še to sem dodala čisto malo vode, da se je tko lepo malo spenila. kislina :mrgreen:

    @misslilly24, Brin de Jour je znamka od Leclerca, tko da se jih dobi samo tam

Komentarji so onemogočeni.