“Kdor ne skače, tega zebe”
5.02.2012Skandiranje “kdor ne skače, je za Acto” je najbolj bedasta zadeva, ki so jo vpili včeraj na protestu proti Acti, ampak okej, razumem, da nas je vse zeblo. In medtem, ko nas je med procesijo od Kongresnega trga do parlamenta, vlade, ameriške ambasade in nato še do borze in Telekoma vse zeblo, so na ne vem kateri televiziji (verjetno na nacionalki) poročali še o tistih, ki so vmes v hipsterskem gnezdu ob spremljavi didžeja lepo klockali po svojih računalnikih in “protestirali” z izmenjavo datotek. Najs.
Večina ostalih, ki so zmrzovali, se je nekje po ameriški ambasadi začela redčiti – sprehod do borze pač ni najkrajši, ne za množico ljudi, Telekom pa je odpihnil še zadnje vztrajneže. A protest se je tam tako ali tako že zaključeval (sedež T2, Telemacha in Amisa pa je verjetno predaleč). Pred Telekomom je parkirišče, ki je obkoljeno z dvema stavbama in staviti grem, da ni bolj prepišnega kraja v Ljubljani kot je tisto dvorišče. Pri že tako ali tako sedmih ali šestih stopinjah minusa je bila tisto res zadnja kaplja in po dveh urah sodelovanja v demonstracijah je čaj z rumom pasal bolj kot kdajkoli.
Čeprav sem bila fenomenalno opremljena, v gojzarjih, z naušniki in z mufom, mi je spodnjih deset vseeno zmrznilo in odtajala sem jih šele doma. Kljub 20-minutni hitri hoji do doma. In še enkrat poudarjam, da je muf najboljša iznajdba kdajkoli! Sploh moj novi muf, ki je narejen iz ovčje volne in ima še predalček, da imam lahko robčke direkt pri roki. Jah, žal, sodim med ljudi, ki pri takšnih temperaturah pač serijsko smrkajo. Res bi po vsakem izhodu v takšnem vremenu pet minut kasneje potrebovala eno postojanko, da odložim torbico, rokavice, najdem robčke in se spet sestavim. Pri tem mrazu to ni tako enostavno, če si zadekan od nog do glave in ti roke začnejo odmirati takoj, ko jih vzameš iz rokavic.
Enivej, nazaj k protestom. Pravzaprav sem bila presenečena nad številom udeležencev. Ocenjujejo ga na do 3000, čeprav menim, da bi bila realnejša številka kakšnih tisoč manj. Ljudje smo pač čedalje bolj obsedeni z lastnim udobjem in zato pri teh temperaturah, ki jih je spremljal še veter, nisem pričakovala večjega odziva. Tudi meni se sploh ni ljubilo; itak sem imela enega od tistih juter, ko ti vse pada po tleh, ampak po dveh jajčkih na oko in dodatni vzpodbudi sem se opremila za sibirske razmere in odpeljala kožo na šok terapijo z mrazom. Sicer sem bila glede udeležbe res skeptična. Ampak mogoče je tako, da smo čedalje manj uporniški tudi zaradi naših alternativnih življenj, izraznih sredstev, povezovanja na internetu. Zdaj pa hočejo to alternativo zajeziti. Na-a. Ne bo šlo tako zlahka. In ne čudi me, da v razvitem svetu nekateri na internet gledajo kot na zadnji krik svobode; na edino, kar jim še preostane. Strah pred stanjem, kakršen vlada v državah s strogo nadzorovanim internetom, je velik.
Time Warner menda pobira lepe denarce od prodaje mask Guyja Fawksa.
Kje je hipstersko gnezdo v LJ?
več njih. tokrat je šlo za Bikofe.
Bikofe?
Sva bila s Spoštovanim, dokler se ni začelo kdorneskačenislovenc, potem sva jo jadrno odkurila. Nisva počakala na kdorneskačenizaacto.
Jezaacto, pardon. In Bikofe je bil poskus ugibanja.
ja, skoraj istočasno odgovarjanje
jaz sem bila očitno tako pozna, da “kdor ne skače ni Slovenc” niti nisem slišala, samo verzijo z Acto. prišla sem lih ene 10 minut preden se je šlo pred parlament.
“Time Warner menda pobira lepe denarce od prodaje mask Guyja Fawksa.”
http://tinyurl.com/3qvlnwb
Pri vsem skupaj moti edino to, da večina udeleženih sploh ne pozna vsebine sporazuma, pač pa le dejstva, ki o predlogu sporazuma krožijo iz bolj ali manj relevantnih virov in ki so večinoma napačna.
in po drugi strani, tudi če ne poznajo vsebine sporazuma, je tole odziv na tovrstno sprejemanje česarkoli. ne moreš podpisovati nobenih sporazumov vsem za hrbtom, malo mimogrede.
Če bi živeli v normalni državi, bi gospa na Japonskem, ki je podpisala sporazum, odstopila.
Ženska se je blamirala na celi črti. Dokaz, da je večina slov.politikov lakajev večjih interesnih skupin…najverjeteneje korporacij.
Zanimiv članek (A.J., Financial times, 2009):
>> Novartis chip to help ensure bitter pills are swallowed
Patients who fail to pop pills on time could soon benefit from having a chip on their shoulder, under a ground-breaking electronic system being developed by Novartis, the Swiss pharmaceuticals group.
The company is testing technology that inserts a tiny microchip into each pill swallowed and sends a reminder to patients by text message if they fail to follow their doctors’ prescriptions.
The partnership with Proteus Biomedical, which originally developed the technology, is one of several alliances under development by Novartis as it and rival pharmaceuticals companies attempt to maintain high prices for innovative medicines by ensuring that they are taken as the doctor ordered. Pfizer’s Health Solutions division has developed a system to telephone patients to encourage them to take medicine.
Joe Jimenez, head of pharmaceuticals at Novartis, said tests using the system – which broadcasts from the “chip in the pill” to a receiver on the shoulder – on 20 patients using Diovan, a drug to lower blood pressure, had boosted “compliance” with prescriptions from 30 per cent to 80 per cent after six months.
The experiment comes amid rising concern among governments and health insurers that they are not seeing the health improvements claimed by drugs companies because patients do not take the medicines as prescribed unless they are closely supervised in clinical trials.
Compliance often drops off rapidly for patients, especially those taking medicines for chronic conditions such as hypertension and diabetes. This is because of unpleasant side effects or because patients do not rapidly develop symptoms and so fail to notice the value of the drug. However, with patients then going on to develop more serious forms of illness and require hospitalisation or surgery, the result is hundreds of millions of dollars a year in unnecessary costs.
“This industry is starting to explode,” said Mr Jimenez, adding that he was close to recruiting a “compliance tsar” to oversee a wide range of other partnerships and programmes to strengthen appropriate use of medicines.
Mr Jimenez stressed that Novartis would still need to work closely with regulators and doctors to overcome any concerns, and negotiate an exclusive contract with Proteus in order to expand the approach. But he was confident that such approaches to boost compliance would be widespread in the future.<<
Jaz mislim, da se bomo morali počasi navaditi na to, da bomo vedno bolj pod nadzorom in da bodo stvari, na katere smo že kdaj pozabili, še vedno “strašile” po internetu na voljo vsem (ne)poklicanim očem.
Seveda ne verjamem, da nas na internetu vse stalno kontrolirajo (nas je le malo preveč, že samo uporabnikov facebooka), ampak zakaj pa nas bi, ko se itak da vse tako hitro in enostavno priklicati iz razno raznih arhivov, kadarkoli si oseba z ustreznimi podatki in znanjem to zaželi oz. se bo iz nekega razloga pojavila potreba po tem.
Tudi tisto kar smo baje za vedno izbrisali.
Na enem od komentarjev na zgornjem linku lepo piše, da si lahko lepo ogledajo, kaj nam je všeč in kaj nam ni, kaj kupujemo (podatki o tem, kakšno nepotrebno malenkost si nekoč kupil, so shranjeni praktično za večno), kaj beremo, kaj iščemo, kakšna mnenja imamo itd. in to skoraj vse na enem mestu.
Nekoč daleč nazaj sem slišala nekaj o tem, da nam bo nekoč na koncu sojeno in da bo naš razsodnik vedel čisto vse, kar smo kdajkoli počeli. Takrat si tudi slučajno nisem mislila, da bo ta razsodnik podatke pobiral kar na svetovnem medmrežju in da bo to bitje ravno toliko nadzemeljsko in onstransko, kot je vsak izmed nas.
Upam, da pretiravam, ampak res mi niso všeč možnosti, v katere se uporaba interneta lahko obrne. Iz orodja z neskončnimi možnostmi informiranja, izobraževanja, povezovanja, pomoči, itd. se vse bolj spreminja v orodje nadzora.
Vedno bolj verjamem v to, da je resnično vse, kar se dogaja, nadzorovano s strani peščice, ki ima to moč, medtem ko drugi lahko samo verjamemo v razno razne ideale in upamo. Ker upanje umre zadnje (in še takrat ko se zdi, da ga ni več, se včasih vrne nazaj).
Over and out.
po zadnjem komentarju sem pomislila na določene poznane ljudi, ki so tudi moji vrstniki, pa majo zelo malo pojma o uporabi interneta oz. ne malo pojma, ampak nimajo interesa niti prb počet to, kar n aprimer počnem jaz in mnogi drugi. njegovo uporabo imajo še vedno omejeno na maile in morda kak info portal ter brskanje za knjigami…nič drugega niso poslali po žicah, nobenih nakupov, svojih kontaktov, komentarjev, dopisovanj z raznoraznimi ljudmi, nobenih forumov in Fbjev, twitov ipd. Dan za dnem mi je prekleto žal, da nisem med njimi.
Bikofe, praviš? Zanimivo, pred 10 leti, ko sem bil nazadnje tam, je to bila še čisto spodobna neugledna luknja
BTW: najbolj pogrešam Nostalgijo v stari Ljubljani. Tam pa je bilo res kul.
ja, potem pa so prišli hipsterji. in če bi Nostalgija še obstajala, bi uničili tudi njo!
…odziv na malo više gori…o sporazumu so bile pripravljene javne razprave v Bruslju, mislim, da je razprava potekala tudi v slovenskem parlamentu. sicer pa sporazum ne prinaša nikakršnih sprememb za slovensko (in evropsko) zakonodajo, tako da ne vidim razloga, da se o naravi obravnave dela tak big deal.
https://www.facebook.com/notes/robert-%C5%A1pendl/kaj-je-narobe-z-acto/3242405508685