Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Tedenska diareja

24.11.2012

(Ne)potrebne novice tedna:

Glasbena podlaga tedna:

  • Ingrid Michaelson, You and I. Pevka mi sploh ni pretirano všeč, samo ta pesem je izjema. Well you might be a bit confused/And you might be a little bit bruised/But baby how we spoon like no one else/So I will help you read those books/If you will soothe my worried looks/And we will put the lonesome on the shelf.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Kvazi mehiški zvarek a la Irena. Estetska vrednost je bolj slaba, je bila pa zato hranilna toliko boljša. Pa guacamole zraven je bil res dober.

Ugotovitev tedna:

  • Ljudje še vedno mislijo, da v blender sodi samo škart sadje. Ne razumem.
  • Mislim, da nikoli ne bom doživela trenutka odčaranja. Tisto, ko končno odrasteš in nehaš biti naiven ali karkoli. Mislim, da se mi nikoli ne bo zgodilo. Meni se bodo namesto tega dogajala serijska razočaranja; enega velikega odčaranja, ki bi vse to preprečil že vnaprej pa očitno ne bo.
  • Moja največja travma v odnosu z ljudmi bo očitno vedno to, da sploh ne dojemam koncepta nesramnosti samo zato, ker je lahko. Preprosto ne razumem, zakaj se o večini stvareh ne moremo zmeniti normalno, kot človek s človekom.

Tečnost tedna:

  • Izgubila sem off gumb. Ni offa. For how long can I go on?
  • Neverjetno je, kako hitro začnemo govoriti v množini in se vikati, ko pridemo do kreganja. Vikanje ni vedno znak spoštovanja, ampak tudi distance. Tudi jaz se hitro spremeni v mi, če govoriš v imenu vsaj dveh ljudi. Ali se lahko vsaj pretvarjaš, da govoriš v imenu večih.
  • Pogosto se ne morem odločiti, kaj je slabše, da me ljudje podcenjujejo ali precenjujejo. Prvo prinese s sabo užaljenost ali jezo, drugo pa strah. Kdaj me bodo razkrinkali? Ljudje, ki imajo preveč dobro mnenje o meni, so sumljivi. Sampravm. (Oziroma, samo moja slaba samopodoba pravi. Khm.)
  • Težko je, če imaš nizko toleranco za motnje v neposredni bližini, in hkrati strah pred tem, da bi bil izključen iz dogajanja. To slednje je tudi razlog, da me ne skrbi tako zelo, ker se mi je iPod pokvaril (edina i zadeva, ki jo imam, pa še ta ni zdržala prav dolgo – in ne, nisem ga metala ob tla vsak dan). Težko poslušam glasbo na avtobusu in med hojo, ker sem rada vključena v okolico. Pravzaprav ne razumem dobro te vsesplošne ožičenosti. Saj imam tudi jaz rada svoj mali mehurček samo zase, ampak pri meni meje postavlja osebni prostor. Še vedno rada vem, kaj se dogaja, ker dogajanje lahko vpliva name. Ne vem, mogoče sem samo paranoična. Ampak ko hodim po mestu, raje slišim zvok mesta. Saj včasih mi zapaše imeti svoj lastni soundtrack v glavi, ampak to se zgodi verjetno enkrat ali dvakrat na mesec. Mogoče se že tako ali tako počutim tako odklopljeno od sveta (disconnected bi bila prava beseda; prevod nepovezan nekako ne zadosti pomenu, ki ga imam v mislih), da imam zadržek še pred dodatno, slušno izolacijo.

Dejstvo tedna:

  • Ena od osnovnih veščin, ki jih morajo obvladati moški, je prepričljivo reči: “Vse bo okej.”
  • Ne govorite mi, da ni alternative, ker je vedno alternativa. Sploh pa pri politiki.
  • Ne glede na to, kako slabo je to za kožo, je dolgo tuširanje z vročo vodo ena redkih pozitivnih zadev zimskega obdobja. Ker najbolj paše takrat, ko si premražen, seveda. Tudi hladen tuš poleti, takoj ko prideš z razbeljene ulice do kopalnice, je nekaj najlepšega, kar se lahko človeku zgodi v življenju. Ne hecam se. Nenadjebljivo je. Človek se mora samo malo večkrat opomniti na to. Ali nekaj.
  • Če nočete, da vas zbudi telefonski klic, nehajte spati s prižganim telefonom. Tako preprosto je. Če ga uporabljate kot budilko in ta dela samo takrat, ko je telefon prižgan, potem drugič pazite pri izbiri telefona tudi na to, ker očitno budilka ni tako zelo nepomembna funkcionalnost telefona.

Vprašanje tedna:

  • A je manjši zločin, če zapišeš frazo v tujem jeziku, ali če jo prevedeš in tako ali tako vsi vedo, iz kje je prišla in kako zveni v izvirniku? Se mi zdi, da nam je angleščina že spremenila ritem stavkov. Seveda to včasih opazim tudi pri sebi.
  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 24.11.2012 ob 15:19 pod tedenska diareja. Tako komentiranje, kot tudi pinganje sta trenutno onemogočena.

5 odgovorov na “Tedenska diareja”
  1. anna - 24.11.2012 ob 16:09

    :mrgreen: kot da bi me slišala, kako si ta komad vrtim zadnje par dni. Ingrid je kul. Čist premalo predvajana…
    Ampak jo npr Sarah Bareilles superprekaša (omenjam jo, ker sem zadnje dne spet obsedena z njeno barvo glasu)…zadnji njen album je zelo všečn. Čist me je očarala.

    “Preprosto ne razumem, zakaj se o večini stvareh ne moremo zmeniti normalno, kot človek s človekom.” – ali normalno izraziti drug drugemu povsem naravn pojav nestrinjanja z nečim…se konstruktivno spopasti z nezadovoljstvom – nemogoče, sploh, če je to v navezi z vodjo/direktorjem/nadrejenimi…to je naša folklora. Nesposobnost kvalitetne, žive komunikacije, kjer vsak prevzema odgovornost, ohranja hkrati dostojasntvo ter spoštovanje…Vse se dojema kot napad, sovraštvo. Vsakič se prestrašen, ker ne upaš irazit iskrenega mnenja, čustev (no, obstajajo ljudje, ki jim to krasno uspeva in jih občudujem)…tako se zaključi, da se naprej odvijajo samo še maščevalne svinjarije, še več ovir, nesramnost. Delati se moraš kot da ni nič. Velja samo zahrbtno obrekovanje in pizdakanje. Taki odnosi me dušijo, delajo nestrpno in nastrojeno.

    A obstaja še kak narod, ki je tako lahkotno posvojil angleške besede in jih super intenzivno uporablja v vsakdnaji govorici, kot na đumbo plakatih? Strašno zoprno in bedno.
    No, res je, da to velja predvsem za centralno Slovenijo.

  2. coldhardbitch - 24.11.2012 ob 17:09
    coldhardbitch

    Prvo dejstvo tedna! Ja! Pa četudi ne mislijo tega in ne bo vse okej :)

  3. majcha - 24.11.2012 ob 19:16

    “…sploh ne dojemam koncepta nesramnosti samo zato, ker je lahko.” – jaz tudi ne. In ko to doživiš v živo je neskončen šok. Sploh če pride od ljudi, ki si jim pustil blizu.

  4. Shajtana - 25.11.2012 ob 11:43

    Rocky Prinze? Že vidim resničnostni šov…

  5. pupa - 25.11.2012 ob 19:33

    podpišem pod drugo ugotovitev tedna :) dejansko drži, z leti se ne spreminja! :) samo sprijazniš se, da si tak in si vesel da nas je več :)

Komentarji so onemogočeni.