Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Huda pozornost.

31.10.2013

Včeraj je bil en tak hecen dan; dopoldne je bilo pozornosti še preveč, popoldne pa sem poniknila v nevidnost in če se od mene ne bi poslovil vsaj varnostnik, bi mislila, da kljub temu, da nisem prav majhna oseba in pozdravljam dovolj naglas, pravzaprav sploh ne obstajam. Včasih me zaskrbi. Včasih se na kupu in v zaporedju srečanj zbere preveč ljudi, ki te sploh ne zaznavajo, ne zares. Takoj začutim takšne osebke in včasih me njihova nepozornost kar prizadane. V najboljšem primeru me samo potre. Preprosto ne razumem, kako lahko človek obstaja v takšnem popolnem nezavedanju in nepriznavanju okolice. Neobzirnost par excellence.

Ampak je že tako, da se morajo dnevi nekako izravnati in dopoldne sem res dobila veliko porcijo nepričakovane pozornosti od res super fantov, ki zdaj pečejo hamburgerje tudi v tistem stegenskem zakotju, kjer je vonj po varjenju končno dobil spodobno konkurenco (in jaz dober izgovor za sprehod, ko je čas za malico). Ta teden so prvič prižgali ploščo in me že v prvih treh dneh fajn presenetili – prvič s tem, da so vedeli, kako mi je ime (jah, očitno sem zelo lahka, ampak meni se to zdi res zelo pozorno in mi je kot praviloma neopaznemu človeku prav prijetno pogladilo dušico, heh), drugič s tem, da so mi podarili svoj limited edition lonček. Dvesto jih je in jaz imam enega. Iiiiii!

Mja no, je bil spet malo tisti trenutek s Sally Field na oskarjih, heh. In nekaj bom napisala, čeprav mi bo naslednjič, ko bom mencala pred tisto srebrno prikolico, malo nerodno, ampak vseeno. (Itak mi bo nerodno že tako ali tako, ker sem malo zatreskana v njih, tko da pejmo do konca, zakaj pa ne.) Kar se tiče vsakdanjih medčloveških odnosov, ni bolj blagodejnega in energije filajočega občutka kot so stiki s tistimi osebki, ki so pristno pozorni. Ker taki pač so. Kar začutiš jih na daleč. Na žalost je enako z osebki, ki so grobo nepozorni in vidijo samo ravno črto pred sabo – posrkajo nekaj iz tebe ob vsakem mimobežnem stiku. Vem, take stvari se me preveč dotaknejo, ampak to gre v dobro in slabo. Majhne pozornosti ljudi, ki opazijo stvari, znajo res spremeniti uglašenost dneva. Samo naučiti se še moram, kako pustiti do sebe samo dobro energijo, slabo pa odbiti. A ne vem, če je izpostavljenost enemu brez izpostavljenosti drugemu sploh mogoča.

Kakorkoli že, vrnimo se k hrani. Priznati moram, da imam v resnici večjo obsesijo s krompirčkom kot z burgerji (no, vsaj dokler nisem spoznala Le Brie, je bilo tako), pečen krompir je bil od nekdaj moja šibka točka, in v Hood Burgerju imajo tudi krompirček tak, kot je treba. Tak, ki je že videti, kot da je nekoč dejansko bil krompir (za razliko od tiste krompirjeve strjenke, ki jo dobiš v McDonaldsu, na primer).

Seveda sem se – tudi zaradi tarnanja nekaterih osebkov (moškega spola, itak), da je hoodburger premajhen za svojo ceno (kar se meni sicer sploh ne zdi; verjetno drugače pojem premalo kruha, pa me te zadeve napolnijo za večino dneva) – še malo bolje pozanimala o sestavinah in ugotovila, da je vse slovenskega porekla, od mesa, kruha (ki ga dejansko pečejo po posebni recepturi z dodatkom krompirja, da je slajši) do zelenjave (krompir je na primer z Dolenjske in ni škropljen). Vse je brez dodatkov in nič ni pripravljeno vnaprej, zato se moja vest po konzumiranju ne tako džank džanka počuti malo bolje, heh. Slabe vesti pri zapravljanju pa sploh nimam, ker z veseljem podprem kvaliteto, dobro idejo in dobro izvedbo. In neskončno cenim pozornost za detajle, prisotnost izdelanega logotipa, odnos do strank, pomanjkanje standardnega oglaševanja (ampak gre reklama raje od ust do ust – dobesedno), vse takšne male zadeve, ki zaokrožajo celotno ponudbo. Tko da ja, s šalčko ali brez šalčke, oboževalka sem.

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 31.10.2013 ob 18:12 pod foodgasm, krneki. Tako komentiranje, kot tudi pinganje sta trenutno onemogočena.

11 odgovorov na “Huda pozornost.”
  1. Vanilija - 31.10.2013 ob 20:28

    Haaaaa pa sem živela v veri, da slou fut in subtilni osebki ne grejo skup. Ekstra lušno, da je tako… če je tako.

    Bom šla preverit, če na Viču so tut tko zatreskljivi : ))

  2. Urška - 31.10.2013 ob 20:36

    Luštno!
    A majo kak brezmesni burger tudi?

  3. irena - 31.10.2013 ob 20:43
    irena

    nope, žal ne.

    @Vanilija, bolj so zatreskljivi, kadar delata ta glavna dva šefeta, ampak tudi sicer niso kar tako. :P

  4. somersault - 31.10.2013 ob 20:47

    Sem bila ravno včeraj v stegenskem koncu in poskusila Rockyja. Pa še Bevog pivo točijo. Komot se pustim tja peljat na zmenek. :)

  5. irena - 31.10.2013 ob 20:52
    irena

    o ja, pivo sem pozabila omenit! :cool:

  6. Urška - 31.10.2013 ob 21:52

    Upam, da čimprej vključijo v ponudbo še kak vegi burger, bi z veseljem šla pogledat :)

    Irena – danes že cel dan mislim, da je sobota in čakam, na tvojo tedensko diarejo. Zdaj sem dojela, da je še kak dan ne bo.
    :) )

  7. tamck - 31.10.2013 ob 23:52

    Urška, meni je tudi manjkala diareja! :D

  8. Lynx - 1.11.2013 ob 03:24

    Ni to junk food. kakšna pa je razlika med tem burgerjem in tem, da imaš doma na krožniku meso, pečen krompir in ješ zraven kruh? ni neke razlike:)

  9. irena - 1.11.2013 ob 11:12
    irena

    jst si tudi to pravim :mrgreen:

  10. kiwi - 1.11.2013 ob 14:30

    Hjoj zadnje čase imam tudi jaz vse preveč takih trenutkov neobstajanja. Pa čeprav od čisto kakšnih random ljudi, na primer od prodajalke v trgovini. Se pa potem spomnim, ko sem doživela tudi res ekstremno prijaznost v enem merkatorju, cel dan mi je polepšala, prav objet sem jo hotela! (No, ne čisto zares, heh)

  11. anna - 5.11.2013 ob 00:34

    viva la HOOD BURGER! :D

    fantje, kar lepo v miru in lahkotno ostajajte do nadaljnjega prisrčni in všečni :mrgreen:

    Svojo različico Le Brieja sem si nardila doma. Zelo dobro. Ampak njihova kombinacija je pač njihova. Sploh s kruhkom in omakco.
    Krompirček pa je pika na i.Lahko bi ga pojedla eno bovlico.
    Velik plus je med ostalim tudi ta, da burger sploh ni tipično zasoljen.

    jaz bi tud šalco.

Komentarji so onemogočeni.