Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Več luči!

12.04.2016

“Vsak dan jih podpišemo kar nekaj [pogodb s krvjo], s samim sabo, s svetom, teatrom, z banko, državo, nenehno podpisujemo pogodbe vseh vrst, tudi ljubezenske. Nekatere lahko prekličemo, drugih pa ne moremo (smeh). Prodajamo dušo za trenutek občutenja neskončne sreče in izpolnitve. Kar išče Faust, iščemo tudi mi. Videti je, da se to iskanje nikdar ne konča.”

~ Tomaž Pandur, 19. 2. 1963 – 12. 4. 2016

YouTube slika preogleda

Vem, nekaj trapastega je na tem, da ti je hudo za človekom, ki ga sploh nisi poznal in ki je odšel sredi ustvarjanja. Ustvarjal je tako ali tako vse življenje, drugačen odhod kot sredi ustvarjanja za takšne ljudi verjetno sploh ni mogoč. Na začetku meseca sem slučajno ujela njegovo gostovanje v Odmevih in ga nenačrtovano pogledala do konca, ker je bil tako navdušen. Ne morem se upreti navdušenemu človeku. Navdušenje je seksi. In navdušil me je pred leti, ko sem v Križankah gledala njegov Barocco. Tisto je bil moj prvi Pandur in verjetno tudi moja prva predstava iz prve vrste. Potrudila sem se z nakupom in izplačalo se je. Začarana sem bila; tisto je bil res poseben večer in tak bo ostal – tudi če njegovi sopotniki niso več tu ali niso več isti ljudje.

“Na koncu, tik pred smrtjo, naj bi Goethe menda vzkliknil: Več luči! In ko sem razmišljal o ljubljanskem Faustu, sem razumel, da je to morda edina stvar, “Več luči!”, ki jo vsi mi potrebujemo. V vseh pogledih.”

Citati so iz lanskega intervjuja s Patricijo Maličev za Delo.

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 12.04.2016 ob 15:49 pod deep shit. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

3 odgovorov na “Več luči!”
  1. Janja - 13.04.2016 ob 08:58

    Ja, se tudi jaz sprašujem, zakaj mi je včasih hudo za nekom, ki ga nisem poznala… ampak taki ljudje ti očitno na nekem nivoju dajo več kot ljudje, ki jih poznaš leta…

  2. maja - 13.04.2016 ob 09:26

    Tudi mene je spet hudo stisnilo včeraj, tako kot pri Alešu Debeljaku. Tako majhen narod, pa tako težko se je pri nas dvigniti na nebo s svojim umom, idejami, kulturo. In izgubljamo ravno te redke zvezde….
    šit, res.

  3. Papir - 16.04.2016 ob 20:41

    Barocco – premiera – je bil verjetno najboljša predstava ever.
    Glasba, oh …

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !