Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Mala osebna bralna značka za leto 2016

5.01.2017

Nimam občutka, da bi me tole novo leto prehitelo, a vseeno me očitno je, ker sem imela v mislih še nekaj objav v zvezi s tem, heh. Mislim, da si bo treba dovoliti več spodrsljajev in napak in objavljati bolj na hitro, sicer ne bomo nikamor prišli! Ne vem, morda sem pa le jaz tako počasna. Kakorkoli. Ali lahko najprej omenim, da ne morem verjeti, da smo že leta 2017 (ob vsakem novem letu pogledam na letnico skozi oči šestnajstletne sebe in ne morem verjeti, da se je prihodnost res zgodila, ko pa nisem nikoli verjela, da bom sploh kdaj stara toliko kot sem zdaj, vse to je bil čisti ZF, čeprav je res, da se mi čisti ZF zdi že besedilo, ki sem ga spisala pred enim letom; v resnici sem očitno vinska mušica, ki se samo občasno zave realnosti)? Ste vedeli, da imam rada pisanje znotraj oklepajev, kamor lahko stlačim več besed kot v prostor izven njega (kar je zagotovo kakšen psiho štos, življenje znotraj oklepajev, življenje med vrsticami, morda je vmes kakšna nenehna potreba po dodatnem pojasnjevanju, morda pa samo ne znam utihniti, vedno mora biti še fusnota)? Ste vedeli, da ljudje, rojeni v 21. stoletju, že jedo trdo hrano. Mind blown.

No, zdaj ko smo to spravili iz sistema, se lahko vrnemo k bistvu, k mojemu malemu pregledu knjig, prebranih leta 2016. Odkar sem uspešno obudila notranjega bralca iz kome, v katero je padel ne vem kdaj in ne vem zakaj (zaradi življenja in internetov in lenobe in ne vem česa še), sem čedalje bolj pridna. Lani sem imela cilj prebrati vsaj dvanajst knjig v letu, torej eno na mesec, kar se mi zdi kar dobro povprečje, sploh če nočeš tekmovati (niti s sabo), ampak dejansko uživati v branju. In branje brez užitka tako ali tako ni tisto pravo. Vsakdo bi moral prebrati kakšno knjigo na leto. Vsaj. Že zaradi pustolovščine, na katero te odpelje kar brez letalske karte.

Lanski zastavljeni cilj sem torej presegla, prebrala sem 15 knjig, povprečnega števila strani nisem štela, vsekakor pa so bile vmes tako debeluharice kot kratke zadevice kot je Telo iz črk (Roman o Almi) Milana Dekleve. Rekla sem si tudi, da se bom potrudila prebrati več knjig slovenskih avtorjev in tudi to mi je kar dobro uspelo, letos sem poleg omenjenega Dekleve prebrala tudi Figo Gorana Vojnovića in Kronosovo žetev Mojca Kumerdej. Vem, da slednjo zelo hvalijo, ampak jaz sem se od vseh lani prebranih knjig najbolj mučila prav s to. Če knjigo preberem do polovice, jo bom tudi do konca, sicer bi šlo vse skupaj v nič, to pa zjebe moj OCD in to pač ne gre, kajne.

Najbolj všeč mi je bil Stoner Johna Williamsa, ta knjiga je bila res prava poslastica, v mojo osebno najljubšo trojico iz lanskega leta uvrščam še roman Brezbarvni Tsukuru Tazaki in njegova leta romanja Harukija Murakamija in delo Genialna prijateljica Elene Ferrante. Sami priljubljeni avtorji. Ne kar tako.

Najbolj duhamorni knjigi od prebranih sta bili Dobra žena Jill Alexander Essbaum in Beg (Milutin Cihlar Nehajev), morda tudi Animal Triste Monike Maron, najbolj mimobežni knjigi pa Pismo angleški kraljici (Vicenç Pagès Jordà) in Nulta številka Umberta Eca. No, v to kategorijo verjetno paše tudi knjiga Midva Davida Nichollsa. Prebrala sem tudi Poročni zaplet Jeffreyja Eugenidesa, ki ga imam tako ali tako rada (in ki ima tak naslov ter naslovnico, da je res videti, kot da bereš kakšno res brezvezno romanco, heh), Pojdi, postavi stražarja Harper Lee in Prebujenje gospodične Prim Natalie Sanmartin Fenollere, ki jo je prevedla Vesna Velkovrh Bukilica (in prav njeno ime me je pravzaprav pritegnilo k branju, ker Bukilica ni kar tako).

Trije slovenski avtorji, štirje ameriški, en japonski, ostali pa iz različnih evropskih držav. No, dva sta Italijana. Šest avtoric, devet avtorjev. Hm, pa nobene knjige v angleščini tokrat. Rada imam malo statistike.

Prva knjiga letošnjega leta pa je že v branju …

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 5.01.2017 ob 07:54 pod deep shit. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

12 odgovorov na “Mala osebna bralna značka za leto 2016”
  1. Anonimka - 5.01.2017 ob 14:06

    Lani sem si za cilj zadala prebrati 52 knjig (eno na teden). Uspelo mi jih je prebrati 41. In to navkljub službi, ki od mene zahteva precej več kot osem ur, dvema otrokoma (OŠ), redni rekreaciji… Na (ne)srečo mi pogosta službena potovanja (hoteli, letala) omogočajo, da si vzamem čas za branje. Prav tako si dopusta ne predstavljam brez kupa knjig, ki jih berem na plaži, “inbetween” športno-pustolovskimi aktivnostmi, ob kavi in zvečer, ko ostala družina omaga. Odkritje leta zame je Guillaume Musso, uživala sem ob prebiranju skndinavskih avtorjev, vmes je bilo tudi nekaj bivše Juge (Vonj dežja na Balkanu), avstrijskih avtoric (Dunaj). Kost pa se mij zatikala v grlu ob prebiranju (sicer dobro ocenjenih knjig na Goodreads): Fireproof, Koliba, Deset kratkih vdihov. Na žalost še ve (vedno) ne razumem niti z Orahnom Pamukom.

    Prva knjiga v letu 2017 je že prebrana: Pasjeglavec (kot rečeno skandinavska literatura mi ne da spati).

  2. saša - 5.01.2017 ob 14:40

    O, čestitam anonimka srečnica!, jaz pa samo zvečer v postli par strani zmorem. Službeno v hotelih, letalih, pa samo laptop kar naprej v naročju :-( :-(

    Sicer pa zdajle čez novo leto tud nisem mogla odložit Genialne prijateljice, pa v bistvu se nič takega ne zgodi. Šele na koncu napeto, tisti čevlji!! aghrrrr….

  3. irena - 5.01.2017 ob 16:20
    irena

    vau, Anonimka, ena na teden, vsa čast!

  4. magrateja - 5.01.2017 ob 17:05

    Anonimka zihr nima tviterja :mrgreen: *vzdih*

  5. Harlock - 5.01.2017 ob 21:10

    ‘ob vsakem novem letu pogledam na letnico skozi oči šestnajstletne sebe in ne morem verjeti, da se je prihodnost res zgodila, ko pa nisem nikoli verjela, da bom sploh kdaj stara toliko kot sem zdaj, vse to je bil čisti ZF, čeprav je res, da se mi čisti ZF zdi že besedilo, ki sem ga spisala pred enim letom; v resnici sem očitno vinska mušica, ki se samo občasno zave realnosti’

    En del mene je za vedno ostal na gimnaziji, med hodniki, modrimi vrati s črnimi številkami, črnobelimi talnimi mozaiki, kjer se zafrkavamo s sošolci glede nerodnega profesorja informatike, vzdihujemo nad učiteljico angleščine in mlado asistentko iz Francije. In potem namerno zamujanje (čeprav imam blok 5 min stran od gimnazije), da lahko vsak vidim tisti par sinjih oči.
    No, ona je danes poročena in ima že 2 otroka (in še vedno lepe oči). Kakopak.

  6. Anonimka - 6.01.2017 ob 08:26

    Ha – res nimam tviterja, fejstbuka ;) … Mogoče mi zato ostane dovolj časa za branje :)

  7. irena - 6.01.2017 ob 09:15
    irena

    itak :mrgreen: :oops:

  8. Slavcek - 6.01.2017 ob 12:10

    Pohvalno! Kakšen je pa cilj za letos? Ostaja enak? Lahko večkrat pišeš o knjigah, se najdem v tvojih namigih :)
    Btw, ko že pišeš o bralni znački, res moram pohvalit projekt nekaterih gorenjskih knjižnic Družinsko branje. Tako se (z mularijo) res potrudiš prebrati vsaj deset dobrih otroških knjig na leto. Bereš fajn knjige, otroci so pa tudi veseli nagrade na koncu :)

  9. irena - 6.01.2017 ob 14:23
    irena

    kar isti cilj ostaja za letos, knjiga na mesec. da ne prestrašim same sebe :mrgreen:

  10. Papir - 8.01.2017 ob 22:16

    Enako, Prebujenje gospodične Prim sem si izposodila, ker jo je prevedla Bukilica. Po tisti mojstrovini Pečat stvarjenja sem vedela, da bo vsaj jezikovno, če ne tudi vsebinsko dobra. Moram priznati, da me je konec nenormalno razočaral. Drugače kar zgledna.
    Lani mi ni uspelo prebrati več kot ponavadi, sem pa zelo vesela, da sem spet našla zgodovinsko sago, ob kateri mi utripa srce. Po Folletu in Auelovi zdaj berem Diano Gabaldon in vsa nadaljevanja Tujke, ki je res svetlobna leta pred podobnimi knjigami. Da ne govorim o seriji (Outlander), ki so jo posneli po knjigi, in katere 3. sezono komaj čakam.

  11. irena - 8.01.2017 ob 23:22
    irena

    se strinjam, tudi mene konec Prebujenja gospodične Prim ni ravno navdušil. sem šla kar par strani nazaj in še enkrat naprej, če sem kaj zgrešila. :/

  12. Nina - 10.01.2017 ob 19:05

    Lep seznam si naredila. OCD sem imela do pred kratkim tudi jaz, ampak sem si odpustila, ker nekaterih stvari pač nisem mogla prebavit ;) Imam že na listi želja Kronosovo žetev, zdaj me pa še bolj firbec matra he he. Tudi meni je bil tako všeč Brezbarvni Tsukuru Tazaki, ki sem ga brala lani januarja, da sem pogoltnila in prebrala tudi 1Q84, ker sem želela ostati v Murakamijevem svetu. Elena Ferrante me v italijanskem jeziku čaka že kar nekaj časa, ampak nekako ne gre. V Italiji jo zelo berejo, med resnim bralstvom pa je zelo nepriljubljena. Lani je bil zelo in David Foster Wallace. Stoner gre na listo :)

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !