Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

New York, New York

12.02.2017

Nekdo mi je rekel, da je pet dni za New York več kot preveč časa, ampak ta nekdo očitno nima pojma. Tam sem preživela dober teden, pa bi potrebovala vsaj še en mesec, da bi vsaj približno zaobjela vse soseske. En teden pomeni dirkanje sem in tja, da na seznamu prečrtaš vse ta obvezne stvari, pri katerih se bojiš, da zanje morda ne bo več priložnosti, hkrati pa jih seveda ostane še ogromno, ker vendarle ne moreš 24 ur na dan samo dirkati levo desno.

Včasih se moraš ustaviti v Wholefoods in ob velikem oknu grizljati grahov smoki in piti njihovo različico majhne kave, ki bi bila pri nas velika. Gladko. Ameriška kava je sicer kot narejena zame, ki nisem resna kavopivka – zredčena in polna mleka. Lahko bi jih popila pet in z njimi nadomestila vsaj en obrok. Na poti nazaj sem se na Frankfurtskem letališču po dveh običajnih kavah kar tresla. Moja običajna reakcija na običajno kavo.

Nekdo mi je prav tako rekel, da moram rezervirati hotel na Manhattnu, pa da se moram nujno zapeljati s helikopterjem nad mestom. Naredila nisem ne enega, ne drugega. Hotel sva imela v Queensu in bil je super, s postajo podzemne za dvema vogaloma, trgovino v sosednji ulici in razgledom na Queensboro Bridge in Upper East Side, pa tudi na Empire State Building. Za isto ceno bi bila hotelska soba na Manhattnu manjša, pa tudi stranišče bi bilo verjetno deljeno. Prestara sem za te štose. Sorry, not sorry.

Tudi helikopterju sem se mirno odpovedala, sem pa dobila krasen razgled na Manhattan tako pred pristankom kot po vzletu z letalom. Ne samo to, tudi na nobeno razgledno točko za 30 eur ali več se nisem povzpela in Kip svobode sem videla le na zastonjski vožnji s Staten Island Ferry. Tako ali tako bi me bolj zanimal otok Ellis, a tudi ta je padel v razdelek pomanjkanja časa. Ne moreš videti vsega, ne v enem tednu.

In ko smo že ravno pri stvareh, ki so mi ušle, tudi nakupovanja ni bilo veliko, saj sva si ga potencialno prihranila za zadnji dan, potem pa sva raje obrnila še finančno četrt, ker se pač težje uprem temu, da prehodim še eno ulico kot temu, da pokukam v še eno trgovino. Če nisem pri volji za nakupovanje, in to sem tako ali tako redko, potem nima smisla.

Knjigarne so izvzete, po teh lahko brskam kadarkoli in nimam nobenega občutka izgubljanja časa, tudi če ne kupim nič. In vsekakor bi se z veseljem še vrnila v knjigarno The Strand, kjer imajo vse, VSE, pa še odkrito izražajo podporo beguncem, ljubezni ne glede na spol in zafrkavajo Trumpa. Tudi otroška knjiga s parodijo na Trumpa že obstaja, heh.

Letalske karte za ZDA so bile sicer kupljene takrat, ko sem bila še prepričana, da bo na volitvah zmagala Hillary Clinton, saj je bilo to edino logično. A zgodila se je highly illogical zadeva, Hillary ni zmagala in obrazec ESTA (za katerega sem izvedela čisto po naključju, mislim, madoniš, kako pa vsi potniki v ZDA kar samodejno vedo, da obstaja nek obrazec, ki ga je potrebno izpolniti in plačati prek spleta?) je bil pred novim letom že oplemeniten z vprašanji o profilih na družbenih omrežjih, ki so za zdaj še optional. Ko ne bodo več optional tudi letenje v ZDA ne bo več opcija. Ker kar je preveč, je preveč.

Kljub strašenju z zasliševanjem na meji je bil prihod v ZDA sicer povsem brez posebnosti, za prstne odtise sem že vedela, tako ali tako pa sem jih pustila tudi na Japonskem. In nič ne pomaga, če imaš roko v gipsu, vseeno se moraš potruditi in pustiti odtise. Gips jih sploh ni ganil, le na poti ven so ga še posebno pregledali z dvema različnima aparaturama. Da ne bom tihotapila kakšnega strjenega kokaina, ali kaj jaz vem, heh.

Razen manjših protestov med mojim bivanjem v ZDA ni bilo čutiti kakšne tesnobe zaradi Trumpa. Bolj je bilo čutiti povezano skupnost ljudi vseh mogočih korenin, saj je New York res pisano mesto – v vseh pogledih. Nimam občutka, da bi lahko kdorkoli razbil tako raznoliko skupnost. Je pa res, da so me obkrožali oglasi o tem, kako je potrebno skrbeti za someščane (“If you see something, say something”) in da sem prebrskala čisto preveč liberalnih knjigarn, za povrh pa so bili vsi (in res mislim vsi in povsod, ne samo v strežbi) tako strašno prijazni, da bi si jih kar domov vzela. Občutek o skupnosti je torej morda nastal tudi zaradi tega.

Po enem tednu res ne morem navajati dejstev, samo vtise. In moj vtis je, da povprečen Newyorčan ni tiho in se ne pretvarja, da nečesa ne vidi. Za povrh pa toliko besed prosim/hvala/oprostite v tako kratkem času nisem slišala že vse od Velike Britanije. Kar domov si jih bom vzela, vam pravim!

Kakorkoli, lepo je bilo. Takoj bi imela eno vrstno hišico v soseski Greenwich Village, Chelsea ali Brooklyn Hights. Ja, seveda sem šla povohat tudi stavbo Carrie Bradshaw; stopnice so zaprte z verigo, ker so ljudje posedali po njih, heh. Hecno se mi je zdelo, da se večina trgovin odpira po 10. uri, medtem ko vikenda skoraj ne opaziš, ker ljudi ni nič manj, trgovine pa tudi niso zaprte. V Brooklynu sva se peljala skozi sosesko, ki očitno v celoti pripada ortodoksnim Židom; vsi moški so bili isti, otroci in dedki od nog do glave v črnem in s črnimi klobuki. Še šolski avtobusi imajo napise v hebrejščini.

Povsod se na veliko gradi, nikogar ne skrbi hoja čez cesto kjer ni zebre, tudi če greš naravnost mimo policijskega avtomobila, in vsa prevozna sredstva so ogromna, še rešilec je enkrat večji od naših. Še nikoli nisem videla toliko veveric v tako kratkem času, pa tudi okrasnega zelja na ulicah ne, da ne omenjamo vseprisotnih bund Canada Goose. Napitnine v resnici niso tako begajoče kot sem se bala, ves dan bi lahko fotkala ljudi v galeriji, edina znana oseba, ki sem jo videla, je bil Paul Dano, Times Square me je pustil povsem hladno, in v Centralnem parku so že pognali zvončki.

In še vedno se sprašujem, ali je blizzard za Američane pač vsaka kombinacija snega in vetra. In zakaj točno večina zemljevidov NYC pokriva samo Manhattan, kot da Brooklyn, Bronx in Queens sploh ne obstajajo? Kakorkoli, postaje podzemne imajo dokaj strme stopnice in včasih presenetljivo malo prostora na platformi, potniki pa so ali prilepljeni na svoj telefon, ali pa z nosom v knjigi, kar je kar fino. In vse postaje imajo wifi. Sicer pa sem opazila, da imajo wifi po novem tudi nekatere avtobusne postaje v Ljubljani …

Lepo je bilo. In malo naporno, ker pač hočeš videti čim več v omejenem času. Očitno pa nama vedno uspe potovati tako, da pot domov traja 24 ur ali več svaljkanja po letalih in letališčih. A vesela sem, da sva vsaj v eno smer uspela ujeti letalo, ki je bilo na pol prazno in si se lahko razkomotil na treh sedežih. Na letalu tako ali tako ne morem spati, ampak vseeno sem dokaj nemirna pri sedenju in ljubim prostor. Prostor je tisti pravi luksuz, za vse ostale priboljške prvega razreda mi je vseeno, samo prostor mi dajte. Pa ekranček s filmi in reden dotok vode, heh. Nikoli ne bom razumela, kako lahko ljudje na letalu pijejo alkohol; že tako ali tako sem malo dehidrirana od vsega skupaj.

Ja, lepo je bilo. Vse fotografije so sicer z mobitela, tistih s fotoaparata sploh še nisem uspela pregledati in naložiti … Vse ob svojem času, vse ob svojem času. Do prihodnjič!

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 12.02.2017 ob 19:52 pod foreign ekspedišn. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

23 odgovorov na “New York, New York”
  1. ema - 12.02.2017 ob 20:53

    aaaa, hvala za tale opis vtisov in utripa mesta, še 109870 razlog, da grem :) Vedno sem se spraševala, kako je potem, ko se človek vrne nazaj iz kraja kjer je tolikokrat slišati kako ste/hvala/prosim/oprostite v kraj kjer se sliši samo …..cricket, cricket…dan/dijo :)

  2. irena - 13.02.2017 ob 00:07
    irena

    čist so nori, vsakič, ko se nekdo v npr. knjigarni stegne vsaj približno prek tebe, pa je še vedno pol metra stran, bo rekel “excuse me”. :D i love them.
    pa tudi ljudje v strežbi so na drugem nivoju; saj ni važno, če so prijazni zaradi keša, vsaj dejansko prijazni so in to ne tako obupno narejeno ali avtomatizirano, da ti je kar malo nerodno. ne vem, mogoče sem imela pa samo jaz tako srečo, da sem naletela na same kul ljudi, heh.

    si pa sploh ne predstavljam, kako je živeti v mestu, kjer nekaterih četrti sploh nikoli ne vidiš, nikoli v življenju. preprosto preveliko mesto je vse skupaj, moral bi jih načrtno obiskovati, če bi hotel celo mesto obrnit, pa še to bi trajalo res dolgo.

  3. lily - 13.02.2017 ob 09:04

    Joj, mene pa ta New York čisto nič ne mika, niti tvoje lepo pisanje mi ne naredi skomin.

  4. irena - 13.02.2017 ob 09:16
    irena

    nič hudega, nismo vsi za vse destinacije. :)

  5. alenka - 13.02.2017 ob 09:49

    Krasne fotke.

  6. sanja - 13.02.2017 ob 10:43

    O, lepo! me prime da bi spet šla! Če le ne bi bilo tako daleč in teh zoprnih letališč vmes….

  7. irena - 13.02.2017 ob 11:52
    irena

    jaz sem bila čisto šokirana, da je let nazaj iz NY v Frankfurt trajal samo 6 ur! ker v drugo smer sem letela s Turkish iz Istanbula in je bilo 9 ur.

  8. sanja - 13.02.2017 ob 12:40

    Jaz sem šla dvakrat preko Pariza CDG. Ogabno velik, preden prides iz arrivals do departures…. men je to ful stresno. Nazaj grede pa čakaš na enem bednem, bogu za hrbtom terminalu za LJ, kjer nimaš kaj počet…
    Sej tja grede še zdržim, nazaj grede mi je pa to nočna mora…

  9. Nina - 13.02.2017 ob 12:45

    meni je bil New York strašansko všeč. V 14 dneh si mi ni uspelo ogledati niti vsega Manhattna, kaj še le ostalo.

    Baje ima v ZDA New York sloves neprijaznosti. Sem bila zelo začudena, ker ljudje so odprti, kar pogovarjat se začnejo. To pogrešam pri nas.

    Kako pa je kaj z varnostjo v Queensu? Mene so opozorili, da se v nekatere ulice v Brooklynu in Queensu ne hodi. Da moraš vedet kje ni varno. Enako kot Harlem. (eno uro kasneje, ko sem odšla iz Harlema, je bilo tam streljanje in pregon storilca, ki je ukradel avto in povozil nuno… ulico stran od univerze).

  10. t-inca - 13.02.2017 ob 12:53

    Jp, NY je kar kul mesto. Sem ga dojela zelo podobno kot ti, meni je bil všeč še metro sistem, ki ga skužiš v enem dopoldnevu. Pa vožnje so vedno zabavne. Vedno se kaj zgodi, kar je nam v kokone zadekanim Slovencem povsem tuje in nenavadno. Za primer: sredi vožnje vstane malce neurejen mladenič, odpre svojo precej veliko potovalko, v kateri so plastenke vode in razne čokoladice in razglasi, da po njegovem mnenju in mnenju organizacije ne sme biti nihče lačen in ponudi, da si vsak, ki je potreben hrane ali pijače postreže iz njegove torbe. In nekaj ljudi dejansko vzame vodo ali čokoladico in se zahvali. As simple as that.
    In če boš šla še kdaj, pojdi res na Ellis island. Tam prav čutiš vse tiste nesrečne in srečne duše, ko so tam pustile svojo sled. In v tisti stavbi stojiš na sredi tiste hale iz filmov z vzorčastimi ploščicami po tleh in čutiš res en tak močan “vibe”. Nor kraj.

  11. irena - 13.02.2017 ob 13:03
    irena

    a lahko na otoku Ellis brskaš med podpisi in najdeš svoje sorodnike? :)
    sicer pa ja, to dogajanje na podzemni je čist nekaj drugega, pride gor model in postavi dol zvočnik in začne repat ipd.

    @Nina, prav nobene nevarnosti ni bilo čutiti, je pa res, da je Queens ogroooomen, midva sva bila na Long Islandu. je bilo kar nekaj hotelov naokoli. sicer pa zelo opozarjajo, kako je kriminal padel, ampak da uporabljaj zdravo pamet :)

  12. effi - 13.02.2017 ob 13:15

    Živjo, mene pa zanima, kakšne so kaj cene prenočišč (spodobna soba za dva z zajtrkom) in hrane v restavracijah (ne hitre in ne mišelinove). In ali je treba napitnino dati obvezno in kolikšno. Ker mene so te napitnine v Argentini spravljale ob pamet. Na koncu sem ugotovila, da sploh niso obvezne, četudi so bile napisane na računu (10%!).
    Drgač pa super zapis.

  13. Mina - 13.02.2017 ob 14:09

    Nina, a si zamenjala NYC s laterim drugim mestom? V NYC so prav kicasto prijazni, od nekdaj, od vsaj 20 let nazaj, ko sem bila prvic tam. In nikoli slisala za sloves neprijaznosti.

    Irena, vrtenje zemlje in posledicno pot letala povzroca te razlike v casu letenja. Teh 6 ur je zmeraj fajn :)

    Drugace pa pojasnilo tistim, ki vas ne vlece tja, to mesto ima neko neverjetno kemijo privlacnost, vsekakor je nekaj cisto drugega kot si predstavljas. Karkoli si ze predstavljas si narobe predstavljas. Kdor ima moznost naj vsekakor gre tja.

  14. irena - 13.02.2017 ob 15:10
    irena

    ampak vedno pozabim to foro z vrtenjem zemlje :D kolikor se spomnim, je bil tudi Tokio v eno smer 11 ur, v drugo pa 9. približno. no, ampak kakšno uro smo pa s Frankfurtom vseeno pridobili :)

    @effi, jaz vse rezerviram prek booking.com, si lahko tudi cene ogledaš (samo datume moraš prej vedet oz. si jih izmislit, da dobiš vzorčni primer). za 7 nočitev v spodobnem hotelu (spodoben = čist in udoben), ki je imel celo zajtrk (kar je v NYC očitno prej izjema kot pravilo – vsaj v tem cenovnem rangu), sem dala nekaj čez 550 eur, ampak potem je še turistični tax 3.50 dolarjev na dan.

    z napitninami je pa tudi mene skrbelo, ampak sem se kar navadila. večinoma je kar na računu napisano koliko je 18%, koliko 20% in 22%.
    je pa napitnina kar obvezna. nihče te ne more tožiti, če je ne pustiš, ampak vseeno. strežno osebje dejansko del plače dobiva iz napitnin, kar hkrati pomeni, da so iz tega razloga na minimalcu.
    glede ostalih cen v restavraciji … pri Katzu (slavna delikatesa iz When Harry Met Sally) se za tisti slavni pastrami mimogrede olajšaš za 30 dolarjev (pa potem še kaj spiješ in imaš kakšno prilogo …), ramen sem jedla za 11 dolarjev, kar je pomoje čisto primerljivo z nami. ampak moram priznati, da midva sicer večinoma kar po pajzlih jeva, pa street food ipd. :)

  15. Nina - 13.02.2017 ob 18:04

    @Mina – ne, nisem zamenjala. Tak sloves ima med Američani. Vsaj naša učiteljica, rojena v ZDA, preseljena v NYC, name je tako večkrat trdila. Meni so se zdeli vsi res prijazni.

    @irena- si opazila/slišala veliko catcallinga? Ali je mogoče to, da si imela družbo s sabo, pomagalo?

  16. Harlock - 13.02.2017 ob 18:05

    Vsekakor je premalo 5 dni. Saj že potovanje do/stran od NY in po NY utrudi. Jaz sem bil 1 mesec v Atlanti (1.LJ->Pariz, 2. Pariz-> Atlanta)…in se mi je zdel 1 mesec dovolj.

    Kakšen je zrak in voda (iz pipe) v NY?

  17. irena - 13.02.2017 ob 21:32
    irena

    hm, nisva pila vode iz pipe, zrak je bil pa pač mrzel :)
    mi pa ponavadi v tujini vedno uspe kupit kakšno zanič ustekleničeno vodo :/

    @Nina, catcalling samo en zelo subtilen, ker delavci niso takoj videli velikega bradatega tipa par metrov za mano :mrgreen:

  18. magrateja - 13.02.2017 ob 21:33

    Fotke so krasne (nebotičniki direkt za na steno), zapis je totalno kjut in aaaaa, jstbitut!

  19. vermilion - 15.02.2017 ob 09:42

    Top fotke, super objava. Me je kar zamikalo, da bi šla.
    Poleti sem sicer bila v ZDA, ampak na zahodni obali, v NY pa samo na letališču.Tako, da ta je definitivno še na seznamu krajev, kamor želim iti.

    Sem bila pa na splošno zelo pozitivno presenečena nad prijaznostjo in odprtostjo Američanov.

  20. Tihec - 16.02.2017 ob 10:19
  21. Sara - 16.02.2017 ob 16:51

    Res lepe fotke, se sploh ne vid da so s telefonom :)
    Ooo pogresam Strand…

    Glede prijaznosti je pa tko, da je NYC precej “nesramen” v primerjavi s Teksasom :) je pa res da tisto dol je osladno ful :) ampak ja, je drugace kot doma :)

    Btw: sej vem da ne dobis placane reklame, ampak a bi lahko prosim ime hotela, ze zaradi razgleda:)?

  22. irena - 17.02.2017 ob 11:32
    irena

    Nesva Hotel. :)
    za razgled je pa treba bit nekje od 5. nadstropja gor, se mi zdi …

  23. t-inca - 17.02.2017 ob 12:57

    Aja na vprašanje o Ellis Islandu – tam je nekaj terminalov, kamor odtipkaš menda (če se še prav spomnim) priimek in državo pa ti je ven vrglo seznam priseljencev s takimi podatki. Midva sva dejansko našla nekaj moževih prednikov (za katere smo sicer vedeli, da so se izselili.

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !