Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Drama-drama-drama. Oskarji.

28.02.2017

V idealnem življenju bi si ogledala oskarje in takoj napisala svoje vtise, preživela ves dan med brkljanjem po fotografijah z oblekami in najboljših gifih, ampak ideali so eno, realnost pa drugo. V realnem življenju grem potem na delo, vmes ujamem kakšen zapis o oskarjih na STA in zavijam z očmi nad trapastim opisom dogajanja ob zamenjavi ovojnic z zmagovalnim filmom. V realnem življenju lovim minute med potovanjem z enega konca Ljubljane na drugega in se zdim sama sebi strašno kul, ker mi uspe nekje vmes, preden odbrzim na predstavo Meguri buto skupine Sankai Juku, spiti še svojo mlečno kavo, čeprav sploh ne občutim nobenih pozitivnih učinkov kofeina, še vedno bom malo utrujena, vendarle sem vstala ob 2. uri zjutraj. Da ne motim sosedov sredi noči, se usedem bližje televizorju in si mislim, da bom v tej maratonski oskarjevski podelitvi lahko opravila marsikaj, saj je vendar veliko oglasnih blokov. To si mislim prav vsako leto, čeprav nikoli ne opravim ničesar bistvenega, nahranim se in si umijem obraz, ostalo je še vedno rezervirano za hitenje po zadnji nagradi.

In kakšna zadnja nagrada je bila! Ko sem ravno začela preštevati minute, da bi videla, koliko časa je trajala letošnja podelitev, se je začel tisti čudaški trenutek, ko je producent Jordan Horowitz rekel ekipi filma Moonlight, da je nagrada njihova. Najprej sem pomislila, da gre spet za enega tistih neposrečenih poskusov deljenja nagrade, ki si ga vsake toliko časa privoščijo nagrajenci in se potem ne moreš odločiti, komu je bolj nerodno, ampak ne, dejansko je prišlo do pomote. Budilka, ki deluje bolje kot kava. Drama, drama, drama.

Warren Beatty seveda ni nič kriv, takoj je videl, da je nekaj narobe z ovojnico, pred milijonskim občinstvom verjetno še manj veš, kaj bi naredil, pokazal je zadevo Faye Dunaway in ta si ni vzela trenutka, da bi pogledala, za kaj gre in je pač prebrala naslov filma, ki ga je videla. Ampak šlo je za napačno ovojnico, služba, ki skrbi za prenos rezultatov glasovanj do prizorišča in ovojnic do podeljevalcev je že prevzela odgovornost. Pač, pomota. Se zgodi. Prvič v 89-letni zgodovini oskarjev, a vseeno. Vsekakor bodo letošnji oskarji tudi zaradi tega dobili več publicitete. Veliko publicitete je dobil tudi že omenjeni Jordan Horowitz, producent filma La La Land, ki je jasno in glasno povedal, kaj se je zgodilo in predal nagrado ekipi filma Moonlight. Brez slabe volje, na začetku je bil videti nekoliko jezen, ampak ko človek posluša intervjuje z njim, je jasno, da v njem ni nobene zagrenjenosti. Dejansko je odreagiral hitro in jasno, da se konča kaos. In džentelmensko. V takih okoliščinah lahko rečem samo: vau.

Jimmy Kimmel je bil v dani situaciji seveda zmeden kot vsakdo drug, sicer pa mi je bilo njegovo vodenje kar simpatično. Če izvzamemo potegavščino z avtobusom turistov, ki so bili nič hudega sluteč pripeljani v dvorano in ogled živalskega vrta, ki je sledil; štos je razvodenel skoraj tako hitro kot te neha zanimati pogovor z nekom, ki nenehno gleda v telefon. In ko smo že ravno pri telefonu, razen sporočila na tviterju za Trumpa je bilo direktnih omemb njihovega ljubljenega vodje precej malo, zato pa veliko več poudarjanja odprtosti in večkulturnosti, iranski nagrajenec za najboljši tujejezični film Asghar Farhadi se podelitve na primer ni udeležil, njegovo izjavo pa je prebrala inženirka in astronavtka Anousheh Ansari, mnogo jih je nosilo modro pentljo v podporo ACLU (American Civil Liberties Union).

Ampak če se ti na koncu zgodi razglasitev napačnega zmagovalca, bodo seveda vsi govorili samo še o tem, ne o ledenem izrazu Brie Larson, ko je predala oskarja Caseyju Afflecku, ali o tem, da je oskarja dobila Emma Stone (ki jo imam sicer povsem rada in je svojo vlogo odigrala odlično, ampak dajte no, bodimo resni), medtem ko Amy Adams ni prišla niti do nominacije. No, sicer pa se vsakič, ko se spravim razmišljati o pravičnosti in nepravičnosti oskarjev, spomnim na leto, ko je med Saving Private Ryan in Thin Red Line zmagal Shakespeare in Love. Nuff said.

Kot ponavadi je bilo tudi veliko opevanja magičnosti filmov, pri kateri so z nekaterimi izjavami povsem pretiravali, češ da je je film edini, ki ne pozna jezika, edina umetnost, ki združuje, Viola Davis ga je označila za “the only profession that celebrates what it means to live a life” ipd. No, Viola je v resnici mislila umetnike na splošno, a vseeno. Bombastične izjave pač vlečejo, tako kot razglašanje Mahershale Alija za prvega muslimana z oskarjem, kot da imajo sicer že 89 let pri vratih montiran avtomat za preverjanje veroizpovedi gostov. A kot rečeno tovrstnih mejnikov niti ne potrebujemo, ker je čisto vse morebitne mejnike zasenčila prvovrstna drama z zamenjavo zmagovalnega filma, heh.

Filma Moonlight si še nisem ogledala; zadnje čase sem bolj na filmih, ki jih lahko vidim v slovenskih kinematografih, kar posledično tudi pomeni, da si tokrat nisem uspela ogledati prav veliko nominiranih predstav. Med videnimi sem navijala za Vigga Mortensena, Captain Fantastic bi si tako ali tako zaslužil več nominacij, pa za Arrival in režiserja Denisa Villeneuva, ki sem ga prvič opazila s filmom Incendies, režiral je tudi Sicario in prav njegovo ime je edino, ki mi vzbuja upanje glede novega Blade Runnerja. A Denis ni imel pravih možnosti, nenazadnje je režiral znanstveno-fantastični film, žanrski filmi pa na oskarjih praviloma niso zmagovalci. Že nominacija je uspeh. In muzikal ne velja, ta je še vedno zapisan v DNA Hollywooda, heh.

Kakorkoli, brez brskanja po gifih seveda ne gre, tukaj je izbor najboljših šal Jimmyja Kimmela, pogledate si lahko tudi celotni uvodni nagovor, pa še tisti kaos na koncu. In mimogrede, še jaz ploskam bolje z roko, ki je bila pred enim tednom še v gipsu, kot pa Nicole Kidman.

P.S., predstava plesalcev buta je bila odlična!

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 28.02.2017 ob 13:24 pod dogaja se. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

9 odgovorov na “Drama-drama-drama. Oskarji.”
  1. alenka - 28.02.2017 ob 13:48

    js sm se odločla kr za ploskanje od Nicole, haha!
    čeprav mene tud boli k ploskam če mam prveč prstanov gor, ampak še vedno ne zgleda tko :)

  2. Nataša - 28.02.2017 ob 20:48

    Mene je pa Nicolino ploskanje takoj spomnilo na Stinga: https://www.youtube.com/watch?v=hbVj96_yk_o (na 12:14). Mogoče je to kakšna sekta – “Varujmo okolje in svoje prste”

  3. lily - 28.02.2017 ob 23:24

    Seveda je moral zmagat Moonlight, drugače bi se repenčili geji in črnci. Nisem si (še) pogledala ne La La Land ne Moonlight, ampak to je moja prva misel. Oskarji postajajo vedno bolj politični, žal.

  4. irena - 28.02.2017 ob 23:32
    irena

    eh, mogoče smo preveč obremenjeni s politiko, da imamo takšne prve misli ;) La La Land je zelo simpatičen in dober film, ampak v tej konkurenci mu ne bi dala oskarja. Moonlight res še nisem pogledala, od ljudi, ki jim zaupam glede mnenja o filmih, pa slišim same visokoleteče pohvale.

    in ko smo že ravno pri gejih, Brokeback Mountain je bil leta 2005 oropan! :) (zmagal je Crash.)

  5. mina - 1.03.2017 ob 08:56

    Ploskanj od Nicole ni zgledalo tko, snemano je bilo z lečami (ali pa obdelano v postprodukciji), ki dlani zelo fajn močno raztegne, njej so jih raztegnili v tjulenje plavuti, on ima pa lopate. In ker ima Nicole tko razpotegnjene prste, zleda kot da je vanzemaljac :D Drgač pa ploska samo z dlanmi in nič s prsti in v resnici ne zgleda nič čudno, tudi jaz se kdaj iz raznih razlogov poslužiim takega načina ploskanja :) Ampak take prireditve so zato, da se tudi post festum dela denar iz njih in potem pač morajo najt/naredi čim več butastih zanimivosti, da jih folk gleda in komentira.

    Irena, jaz Oskarjev ne priznavam odkar je Crash premagal Brokeback Mountain, so čist zgubili kredibilnost. Pa ni problem v tem, da je Crash premagal slednjega, da tvojega favorita premaga en drug film je običajna praksa, problem je v tem, da je Ang Lee dobil Oskarja IN za režijo IN za scenarij, kar pa posledično pomeni, da MORA dobiti tudi Oskarja za film, ker totalno preračunljivo, če ga ne. Da je bil Cras film ki ne gre nikamor, kjer gre samo za neko suhoparno naštevanje nekih dogodkov v sliki, da se film nikamor ne razvije, da nima nobenega vrhica, ki bi ti dal neko zadovoljstvo, tudi ne pomaga. To buzeriranje s politiko, ki se ga grejo srat igralci s polnimi ritmi zadnje čase pa je tudi off puting. Ko se črnci pizdijo da hočejo več nominacij in nagrad, ko so jih polna usta Trumpa po dolgeem in počez, hkrati pa niti z besedo ne omenijo, da je celoten srednji ameriški zahod in vzhod lačen in brez služb in da so ti milijoni Američanov tisti, katerim je Trump obljubil boljšo prihodnost in službe (če mu bo uspelo bomo sicer šele videli, ampak človek je VSAJ ozavestil ta huge ameriški problem, ki ga drugi Američani s polno ritjo seveda mirno prezrejo, pa to nasilno posiljevanje s pravicami Muslimanov, kot da je Trump sedaj nek Hitler, ki se je spravil na njih, a hkrati vsi ti Američani s polno ritjo pozabljajo, da so imeli 9/11 pizdarijo, po kateri so bili dolgo obdobje vsi ameriški muslimani dejansko obravnavani kot zločinci, ampak takrat se ni dvignil NITI EDEN Američan s polno ritjo in se zavzemal za pravice muslimanov. Ne, takrat so gonjo proti muslimanom vsi podpirali. Odnos do muslimanov danes pa je bistveno manj krtu in veliko bolj človeški, kot je bil takrat. In tudi ne morem požret, da je za polne riti vsega Američane bistveno bolj pomembno, da je Trump babe grabil za rit (kar je grdo in vsega zaničevanja vredno), kot pa so milijoni brezposelnih in brez prihodnosti na ameriškem srednjem zahodu. Ker je vsaka posamezna ženska od unih par, ki jih je Trumpa grabil za rit več vredna od milijonov brezposelnih Američanov brez prihodnosti, katere recimo Hilary ni omenila niti z besedico, kot da ne obstajajo. No, ta ogabnost, ko so se zvezdniki dvignili nad vse ostale revne Američane in so prepričani, da je grabljenje Trumpa žensk za rit edini problem, ki ga Američani imajo, in da so ostali problemi, kot so recimo milijoni brezposelnih in revnih in brez prihodnosti čisto nepomembni in brezpravni američani, ta ogabnost je meni precej zagabila nekatere ameriške zvezdnike in zvezdnice, Streepovo, ki sem jo oboževala, pa še najbolj. In recimo zadnji incident, ki je pokazal, kako presrano vsega polno rit ima Streepova, je samo potrdil, da zvezdnike čisto zares ne brigajo niti muslimani, niti temnopolti, niti ostali prikrajšani ljudje, jih pa zanimajo izključno njihove polne riti, vse ostalo (zavzemanje za druge) pa ni nič drugega kot poskus pridobivanja na popularnosti “glej kok smo mi fajn, mi se zavzemamo za vas, muslimani, mi se zavzemamo za vas, ženske”. Ogabno. Ta hinavščina brez vsebine.

  6. Marija - 1.03.2017 ob 11:27

    Ker mi je dolgčas, vmes ko čakam na fotoreportažo (no pressure, Irena)..

    mina, po moje smo vsi mi hinavci polnih riti. Hollywood je to samo zelo potencirano, ampak v bistvu smo vsi. Če je hinavska elita tisti 1%, potem smo mi osali tistih 10%, mogoče 15%.

    Folk v Indiji, Afriki, Siriji etc. nima osnovnih pogojev za življenje. Who cares? Kdaj si mal olajšamo vest s kako donacijo unicefu ali kaj podobnega, ampak to so bonbončki. Tko kot Hillary & co dol visi za hillbillye, vsem nam dol visi za 90% svetovne populacije. OK, res nismo iste narodnosti, ampak a ni nacionalnost mal passe v tem tisočletju? Če je nekdo ameriških (slovenskih, …) korenin, mormo poskrbet zanj, če je bušman, pa lahko crkne?

    Vsi smo hinavci, ki solidno živimo na račun tega, da 9x več ostalih živi slabo. Just sayin’. In pod solidno mislim pitno vodo, dosegljivo hrano, kurjavo pozimi, odsotnost vojne. To, da ma vsak od nas praktično širokopasovni net, komp, pametni telefon in first world problems, je že mal višje po piramidi potreb.

    Tudi najrevnejši američan (slovenc,..) je bogat za indijca, ki umre na pločniku.

  7. Lina - 1.03.2017 ob 13:04

    Marija, dober komentar. Človek človeku volk. Koncept držav izginja, včeraj je bil fantastičen dokumentarec na TV SLO o internetnih korporacijah v Slicijevi dolini, prav strašljivo, kakšna pot je začrtana. In ko smo omenili Slovence; še vedno trdim, da v Sloveniji ni revežev. Kdor je videl revščino v Indiji, na Filipinih, v Indoneziji ve, kje je poden. Dokler ni ljudi v škatlah na cesti in na smetiščih pa dejansko lačnih otrok (ne lačnih, ker so prioriteta staršev mobiteli in čiki in ker si ne morejo vsak dan kupiti predelanih pakiranih živil v trgovini), revščine ni!

  8. Anonimka - 1.03.2017 ob 16:54

    Marija in Lina, se skoraj popolnoma strinjam z vama. Revščine, kot jo vidiš v Indiji, pri nas ni. Po drugi strani, pa je tudi v Sloveniji vedno več res revnih ljudi. Torej takih, ki živijo v luknjah (ne na cestah, podvozih, pločnikih – kot v Indiji) in SO lačni. Otroci, ki pridejo v šolo v premajhnih, strganih čevljih (tudi pozimi). Sigurno so med njimi tudi taki, ki imajo starše, ki na prvo mesto dajejo mamila, alkohol, čike, zagotovo pa tudi taki, ki imajo starše, ki se ne znajdejo, nimajo služb, si ne upajo na RK po oblačila in hrano.. Po drugi strani pa je tudi res, da v redkokateri državi človek velja za revnega, čeprav živi v 200 m2 hiši, ima avto, telefon.

  9. Harlock - 2.03.2017 ob 18:16

    La La Land je dobil 6 oskarjev, Letters from Iwo Jima ENEGA. Zaslužijo si Trumpa.

Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !