Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Tedenska diareja

23.09.2017

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Rachel Bilson in Hayden Christensen sta šla narazen, Kylie Jenner je noseča, Lady Gaga je zaradi kronične bolezni prestavila koncerte na evropski turneji in … to je bolj ali manj to.

Glasbena podlaga tedna:

  • Gregory Porter, Just the Way You Are. Mnogo, mnogo lepša verzija.
YouTube slika preogleda

Kulinarično raziskovanje tedna:

  • Z gospodom širokoplečatim se skušava odločiti, ali nama je ramen v Tokyo Piknik všeč ali ne. Vege različica z ribjo osnovo mi je bila vsekakor boljša kot nevege različica, pri obeh pa se sprašujem, kaj zraven počne koruza. To, da mi je bilo kasneje slabo, bomo pozabili. Pa moje upiranje grenčici bomo tudi pozabili. (Res, no, kdo bi si mislil, da je človeku po grenčici dejansko lahko bolje, kar se tiče slabosti? Jaz sem bila vedno skeptična.) Aja, gyoza je pa super, nimam pripomb. V bistvu imam eno pripombo: še bi.

Tečnost tedna:

  • Sploh ne vem, kam gredo meseci in tedni. Za dneve še nekako imam občutek, tedni in meseci pa mi kar izginejo. In potem leta. In potem nas ni več.
  • Bolni ljudje, bolni ljudje povsod. In saj bi rada bila jezna nanje, ker hodijo bolni v službo, ampak v resnici jih je le majhen delež za to kriv sam. Večina jih je v to prisiljena, ker nimajo menjave.

Dejstvo tedna:

  • Nisem še srečala oglasa na družbenih medijih, ki ga ne bi zaprla, prijavila, skrila in izkoristila prač vse možnosti za izničenje možnosti nadaljnjega prikazovanja tega oglasa. Never ever. Potem bomo pa spet sedeli na raznih marketinških konferencah in se pogovarjali, kako so spletni oglasi res passe, kako je treba biti drugačen, inovativen, imeti večje projekte, razmišljati nadstandardno (in po možnosti s celim kupom kvazi intelektualno zvečenih tujk) … ampak potem bomo šli vsi domov in naslednji dan v službo in spet naročali iste spletne oglase. It’s all bullshit. Največji bulšit vsega pa je statistika.

Vprašanje tedna:

  • Ampak mene resno zanima, v čem je štos tistega brezizraznega gledanja naravnost v oči, sploh ko gre za mimoidoče neznance? Komaj se zadržujem, da ne vprašam, kaj je? Sem mislila, da smo podpisali nevidni družbeni konsenz, da se bomo opazovali prikrito, ali nekaj. Včasih se odločim, da bom pač buljila nazaj in potem se gledamo. Kar tako. Brez namena, da bi se pozdravili. Se gledamo. Saj načeloma mi je vseeno, ampak včasih me pa vseeno zanima, v čem je štos. Včasih sem takšne volje, da se mi takšno buljenje zdi kar vdor v mojo zasebnost.

.

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 23.09.2017 ob 09:33 pod tedenska diareja. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Tedenska diareja”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !