Irena Sirena

Smell like you mean it.

« | | »

Tedenska diareja

21.07.2018

(Ne)potrebne novice tedna:

  • Kate Upton z možem pričakuje prvega otroka.
  • Največ, deset nominacij za nagrado MTV-ja, ima Cardi B, zakonca Carter jih imata 8, sedem pa Childish Gambino in Drake. Mimogrede, obstaja tudi kategorija “video with a message”. Zdaj veste. In če je ne osvoji Donald, je ta kategorija tako ali tako sama sebi namen.

Glasbena podlaga tedna:

  • I love fat Elvis. Res. Včasih imava zmenek in pojeva duete. In lepo je vedeti, da ima nekdo večji vampek kot ti. I love fat Elvis, I really do. Zadnjih deset let je bilo najboljših in najboljši Elvis je fat Elvis. Elvis je eden mojih treh najljubših ljudi, ki so umrli preden sem se rodila. Za te stvari se človek odloči še preden dobro pride iz najstniških let. Vsaj ta človek. Vseh mojih seznamov, ki so nastali pred dvajsetim letom, se spomnim. Še vedno držijo. Kaj se je sploh dogajalo v letih zatem? Večina glasbenega okusa je izoblikovanega, večina najljubših knjig najdenih. Mogoče gre dejansko za to, da si takrat nafilan s hormoni in močneje doživljaš vse, stvari, ki pustijo vtis, pustijo res velik vtis; mogoče gre dejansko za to, da živimo v dobi hitrih in vedno dostopnih informacij, vse samo potuje mimo kot plastična embalaža za enkratno uporabo; tudi stvari, ki so dobre, niso dovolj dobre, da bi nehal idealizirati slivove krofe, kakršne je cvrla babica. Ki ji nikoli nisi govoril babica. Nostalgija se včasih zdi kot bolezensko stanje. Točno se spomnim trenutkov, ko sem pred skoraj dvema desetletjema hodila po zagrebški špici in so ulični glasbeniki z godali začeli igrati Pachelbela, točno vem, kakšna svetloba je bila in kakšen občutek je bil. Vedno, ko slišim Kanon v D-duru, grem tja. Pa sploh nisem poznala Pachelbela, zapomnila sem si melodijo in nekoč naletela nanjo. Verjetno se vsakemu resnemu ljubitelju klasične glasbe  zdi osladna. Na srečo nisem resen ljubitelj klasične glasbe, pa čeprav jo verjetno poslušam pogosteje kot povprečen glasbeno neizobražen človek. Točno vem, katera pesem je bila na radiu, ko smo psa zadnjič peljali k veterinarju. Točno vem, katera pesem sledi Loserju na miks kaseti. Zdaj pa ne vem, katero pesem sem pred nekaj meseci poslušala na repeat kar nekaj dni skupaj. Mogoče bom začela pisati sezname, še bolj obsesivno kot zdaj. Ampak mislim, da to služi samo kot odeja za vse tesnobe. Kar v resnici niti ni slabo. Itak pa bom vedno imela Elvisa. Če bom imela srečo, ga bom preživela. In takrat bom šele zares izgubljena.
YouTube slika preogleda

Kulinarična dobrota tedna:

  • Ramen je popoln obrok! Razen mogoče poleti, ko kljub deževnemu dnevu začne kar teči iz mene. Kakorkoli, na Gosposki ulici se je odprl nov mini lokal z ramnom, ramnom in samo ramnom. Točno tremi vrstami ramna. Po resnici povedano imam še vedno raje Sato Bento, ker dela manjše porcije z več zanimivimi in izvirnimi dodatki, pri Ramen by Maru pa so bolj klasični in za velike fante. Še večkrat pa bom obiskala oba, pri ramnu ne diskriminiram, heh.

Dejstvo tedna:

  • Biti jezen je v bistvu najlažje od vsega. Tudi najbolj pogubno, ampak hkrati najlažje.
  • Vse Irene v meni so v kletki z odprtimi vrati in nočejo ven in nočejo biti not.
  • Moj problem je, da so me izkušnje z mano naučile, da si ne smem zaupati.

.

  • Share/Bookmark
 

Avtor irena, zapisano 21.07.2018 ob 08:10 pod tedenska diareja. Lahko napišete komentar ali naredite trackback s svoje strani.

Ni odziva na “Tedenska diareja”
Komentiraj




Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !